Končno denar za nujna popravila cest in mostov

Ljubljana – Uganka, kako lahko zmanjšanje proračuna infrastrukturnega ministrstva z letošnjih 915 milijonov evrov na 639 milijonov evrov v letu 2016 in 691 milijonov evrov v letu 2017, prinese prednostno obravnavo prometa in posebej cest, je rešena. Zmanjšanje gre izključno na rovaš evropskih kohezijskih sredstev.

Evropski infrastrukturni projekti iz perspektive 2007–2013 se večinoma zaključujejo, sredstva za zadnje pa so v proračunskem razrezu vpisana na drugem mestu, pri Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVR), so članom državnozborskega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor razlagali visoki uradniki z ministrstva za infrastrukturo. Seje se ob velikem obžalovanju ni mogel udeležiti minister Peter Gašperšič, je povedal državni sekretar Klemen Potisek, katerega delovno področje je bolj kot ne energetika, umanjkal pa je tudi za promet zadolženi državni sekretar Klemen Grebenšek. Podoben argument kot na infrastrukturnem ministrstvu je imela tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Omenjenih 639 milijonov evrov je 7 odstotkov državnega proračuna, je pojasnil Klemen Potisek in potem še nekoliko razdelal številko. Večina denarja bo šla za področje prometa: 612,4 milijonov evrov v letu 2016 ter 667,7 milijonov evrov v letu 2017, od tega za cestni promet in infrastrukturo 217,6 milijonov evrov oziroma 235,3 milijona evrov v letu 2017. Za redno vzdrževanje, upravljanje cest ter gradnjo in investicijsko vzdrževanje je predvidenih 172,4 milijona evrov v letu 2016 in 192,3 milijone evrov v letu 2017. Za investicijsko vzdrževanje državnih cest in gradnje sta bila v proračunu za leto 2015 namenjena dva milijona evrov, po vladnem predlogu proračuna za leto 2016 naj bi šlo v ta namen 83 milijonov evrov in leta 2017 še več, 102 milijona evrov.

Za opaznejše spremenile bi, so navajali poslanci znane podatke, naslednjih pet do šest let vsako leto potrebovali med 200 in 300 milijoni evrov. Zato opozicija v takšnem proračunu ne vidi razloga za veselje, koalicija pa opozarja, da je treba biti realen in da je osemdeset oziroma stomilijonska postavka pač neprimerljiva z dvomilijonsko.

Generalna direktorica direktorata za infrastrukturo Darja Kocjan je visoko razliko med letošnjimi in prihodnjimi številkami pojasnila z denarjem za evropske projekte iz perspektive 2007–2013, ki se porablja v zadnjem trenutku. Zagotovila je, da bodo novi projekti pripravljeni prej in se bo delo začelo v začetku perspektive – ki, mimogrede, že teče. Kocjanova je potem navedla nekaj znanih železniških projektov, tudi t.i. drugi tir, nekaj avtocestnih in nobenega cestnega.

V razpravi je bila večkrat omenjena tretja razvojna os, ki ni več v domeni ifrastrukturne direkcije, temveč v Darsovi: da se na severnem delu nič ne dela in da je na južnem predimenzionirana. Ne eno ne drugo ne drži. Če se bo ravnalo modro. Bo pa Dars seveda za vse skupaj potreboval nov poroštveni zakon – nenazadnje je delovna obveznost tudi prešla nanj, saj se država pač ne sme več zadolževati.