Tiskane izdaje
Ljubljana – Možnost, da bi država sama financirala
To je načrt, po katerem lahko Slovenija kandidira na razpisih za denar iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF). Na prvem razpisu, ki se je 10. julija končal z uradno objavo 276 izbranih projektov, Sloveniji z drugim tirom ni uspelo. Konkurenca projektov na razpisih je huda, na prvi razpis za slabih 12 milijard evrov jih je prišlo 735, z ocenjeno vrednostjo več kot 30 milijard evrov. Projekt drugega tira pa ob prijavi še ni imel pridobljenih niti vseh gradbenih dovoljenj niti zasebnega partnerja.
Drugi tir na drugi razpis
Naslednji razpis CEF bo po napovedih komisije objavljen jeseni ali najkasneje pozimi, razpisanega pa bo približno toliko denarja kot na prvem, okoli 11 milijard evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da bo takrat projekt drugega tira dovolj pripravljen za uspeh na razpisu, upajo tudi na 30 odstotkov evropskega sofinanciranja. Če ne neposredno z razpisa, pa vsaj iz denarja, ki bo ostal zaradi neuspešnih projektov. Izbrani projekti na prvem razpisu se morajo namreč začeti do 31. septembra 2016, sicer evropskega denarja ne bodo dobili.
V komisiji sicer poudarjajo, da bo, vsaj za projekte, ki bodo prinašali dobiček, na voljo več zasebnega denarja, države in komisija morajo le narediti projekte bolj privlačne in pripraviti zasebne vlagatelje na dolgoročnejše financiranje, denimo z obveznicami. Kot pravijo, pri tem računajo zlasti na institucionalne investitorje, med njimi so upokojenski skladi, ki imajo v EU več bilijonov evrov. V komisiji še dodajajo, da spremljajo dogajanje, tako so slišali, da se za severnojadranska pristanišča, tudi Koper, zanimajo Kitajci, vendar ne verjamejo, da bodo kaj naredili zastonj. Precej je tudi signalov, da Madžari iščejo pot do jadranskega pristanišča.
Najpomembnejše poti prve
Evropska unija sicer še nikoli doslej ni vlagala toliko denarja v posodobitev in povezovanje prometne infrastrukture, zlasti železniške. Evropski Zeleni pozdravljajo poudarek na pomembnih evropskih prometnih povezavah. Tako bo, denimo, projekt povezave Karlsruheja in Basla dobil 354 milijonov evrov, ker je del najpomembnejšega evropskega koridorja od Rotterdama do Genove. Zeleni podpirajo tudi močno zahtevo, da morajo na novih povezavah na vse tovorne vlake vgraditi tihe zavore in da to komisija tudi sofinancira, v Nemčiji za 16.000 tovornih vagonov.
Zeleni sicer niso zadovoljni s tem, da je poudarek na velikih projektih, ki niso le zelo dragi in dolgotrajni, temveč tudi bistveno bolj koristni za gradbeništvo kot za prometni sektor. Megalomanski projekti predorov med Lyonom in Torinom ali pod Brennerjem še vedno dobivajo ogromno denarja. Vendar, kot pravi evropski poslanec Zelenih Michael Cramer, se mora avstrijska vlada v celoti odpovedati evropskemu denarju za predor Semmering, poleg tega lahko upa na le 13 odstotkov pričakovanega evropskega denarja za predor Koralm.
