Logistiko prenesti na zunanjega izvajalca, v podjetju naj ostane le osnovni posel

V začetku prihodnjega meseca bo v Portorožu logistični kongres z mednarodno udeležbo, člani SLZ pa bodo obiskali tudi sejma CeMat in FachPak ter se srečali s kolegi iz nemškega logističnega združenja BVL. Lanski logist leta Aleš Lampret je v finalnem izboru za logista leta v Evropi. Nagrado podeljuje Evropsko logistično združenje (ELA). O logistiki v Sloveniji in dejavnosti Slovenskega logističnega združenja smo se pogovarjali s predsednikom združenja Igorjem Žulo

Kaj je zdaj najbolj aktualno v slovenski logistiki in kako je mogoče premagati te težave?

V slovenski je še vedno najbolj aktualen drugi tir od Divače do Kopra, saj od njega niso odvisne le Luka Koper in Slovenske železnice, ampak tudi špediterji, cestni prevozniki, skladišča in drugi v logistični verigi. O tem je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi iz našega združenja. To težavo lahko rešimo samo tako, da drugi tir končno že začnemo graditi. V zadnjem času pa me naši člani opozarjajo tudi na zastarelost zakonodaje, ki opredeljuje nekatere postopke v skladiščih. Ti temeljijo na tehnologiji, ki je že zdavnaj zastarela in pomembno vpliva na produktivnost dela v skladiščih.

Kje vidite priložnosti za slovenske logiste na domačem trgu in v tujini?

Menim, da imamo na področju zunanjega izvajanja logistike, tako imenovanega outsourcinga, še vedno veliko priložnosti. Deleži praznih voženj, ki jih opravijo vozila v lastni režiji, so v primerjavi z deležem praznih kilometrov v javnem prevozu bistveno večji, kar kaže na slab izkoristek investicij v logistično infrastrukturo. Trendi se ne izboljšujejo, medtem ko je izkoristek javnega prevoza vedno boljši. Če imamo na eni strani slab izkoristek logistične infrastrukture, na drugi pa smo po produktivnosti dela in obsegu vlaganja v raziskave in razvoj globoko pod evropskim povprečjem, o čemer poroča The Global Competitiveness Report 2015: WEF, potem je ključno vprašanje, ali znamo finančna sredstva plasirati na pravi način oziroma na pravilna področja. Ta razmislek je hkrati jedro odločanja za prenos logistike na zunanjega izvajalca, podjetja pa naj se osredotočajo na osnovni posel.

Kako bi lahko v logistiki povečali dodano vrednost?

Trendi so usmerjeni v intenzivnejše sodelovanje med naročniki, to je industrijo, in logisti. Na lanskem logističnem kongresu v Mariboru smo predstavili primer, ko logist za naročnika v avtomobilski industriji pripelje sestavne dele, jih sestavi in oplemeniti v proizvodno-logističnem objektu blizu naročnika in šele nato dostavi na proizvodno linijo. Zelo smo se trudili najti več takšnih primerov v Sloveniji, a nam ni uspelo, kar seveda ne pomeni, da jih ni. Vendar je ta primer pomemben zato, ker je najprej naročnik vedel, kaj želi, nato pa se je tudi ponudnik logističnih storitev zelo ustrezno odzval.

Zakaj ni več takšnih primer uspešnega sodelovanja?

Na eni strani nam manjka tovrstnega povpraševanja, na drugi pa tudi temu primerne ponudbe. Prepričan sem, da je to eden največjih potencialov v logistiki. Želim si, da bi se industrija bolj ukvarjala tudi s takšnimi primeri, saj je to model, ki je uporaben pri zmanjševanju proizvodnih viškov, pri zagotavljanju bolj enakomernega proizvodnega cikla ipd. Kot smo videli, se logisti znajo odzvati na te izzive. Če ne domači ponudniki, pa tuji. Večji izzivi so pri naročnikih logističnih storitev, ki jih tudi sicer zelo pogrešamo na naših dogodkih.

Kako pri vsem tem sodeluje Slovensko logistično združenje?

V Slovenskem logističnem združenju povezujemo vse tri deležnike, to je uporabnike in ponudnike logističnih storitev in rešitev ter izobraževalne logistične ustanove. Menimo, da smo premalo povezani, da imamo pri uporabi informacijskih in tehnoloških rešitev še veliko rezerv in da se stroka premalo spoštuje. Na teh temeljih gradimo tudi naš program dela.

Kakšen je letošnji plan dela logističnega združenja?

Letošnja skupščina je že za nami. Za svoje člane smo že organizirali ogled sejma LogiMat v Stuttgartu, pred kratkim smo imeli dogodek v podjetju Kemofarmacija, kjer smo govorili o perspektivi logistike, kolegi iz Knappa pa so nam predstavili tehnološke novosti v logistiki.

Za člane pripravljamo ogled sejmov CeMat in FachPak ter srečanje s kolegi iz nemškega logističnega združenja BVL. Maja organiziramo v Portorožu predstavitev najboljših magistrskih in diplomskih del s petih fakultet pred predstavniki gospodarstva, septembra bomo priredili piknik za naše člane. Oktobra bomo pripravili tradicionalni dogodek Keep IT Simple, na katerem predstavljamo informacijske in tehnološke rešitve v logistiki. Letos bomo na tem dogodku podelili tudi nagrado za najboljši razvojno-raziskovalni projekt v logistiki. Predvidoma bomo organizirali tudi ogled proizvodnje in logistike v enem od evropskih avtomobilskih podjetij.

Hkrati naj omenim, da je lanski prejemnik nagrade za logista leta Aleš Lampret, direktor logistike v Kemofarmaciji, nominiran v finalni izbor za logista leta na evropski ravni, nagrado, ki jo podeljuje Evropsko logistično združenje (ELA). To je izjemno priznanje našemu logističnemu nagrajencu in Kemofarmaciji, hkrati pa tudi slovenski logistiki.

Priprave na letošnji logistični kongres pa so verjetno v zadnji fazi?

Naš najpomembnejši vsakoletni dogodek je mednarodni kongres Oskrbne verige v znanosti in praksi, ki ga prirejamo skupaj s Planetom Gv. Letos bo 6. in 7. aprila v Portorožu. Dogodek smo iz oktobrskega termina prestavili v aprilski, kar nam je močno skrajšalo čas za priprave, vendar nam je uspelo pripraviti odličen mednarodni dogodek z desetimi tujimi predavatelji in 15 domačimi.