Ministrica Majcnova imela največ dela s poplavami

Lani 12 milijonov evrov za najnujnejše ukrepe na vodotokih, letos še deset milijonov evrov, tudi za sanacijo plazov.

Objavljeno
14. september 2015 13.42
iza*Majcen
Ba. Pa., gospodarstvo; STA
Ba. Pa., gospodarstvo; STA

Ljubljana − Delo ministrstva za okolje in prostor, ki je bilo z vlado Mira Cerarja znova vzpostavljeno, so vzadnjem letu zaznamovale vremenske nevšečnosti, večkrat so bile poplave, je poudarila ministrica Irena Majcen. Poleg sistemske ureditve upravljanja voda je izpostavila še stanovanjsko politiko in izvajanje kohezijske politike.

Kot je ministrica pojasnila na novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade v Ljubljani, je bilo treba zaradi poplav aktivno pristopiti ne le k zagotavljanju protipoplavne varnosti in urejanju vodotokov, temveč tudi k sistemski ureditvi tega področja. Pred kratkim sprejeti zakon o vodah tako vzpostavlja direkcijo za vode, ki bo bedela nad tem področjem.

Vlada je imela po njenih besedah sicer veliko posluha za sanacijo po poplavah. Tako je že lani namenila nekaj manj kot 12 milijonov evrov za najnujnejše ukrepe za zagotavljanje prevodnosti strug vodotokov in za pretoke vode pod cestami.

Letos aktivnosti nadaljuje − za sanacijo škod po vodotokih je namenila deset milijonov evrov, med te ukrepe je vključena tudi sanacija plazov.

Protipoplavna zaščita na dveh porečjih

Strokovne službe so pripravile načrt za upravljanje voda, ki gre v javno obravnavo, pripravlja se tudi izvedbeni načrt za zagotavljanje višje protipoplavne varnostni.

V okviru kohezijskih sredstev se izvaja protipoplavna zaščita na dveh porečjih − Savinji in Dravi. Tudi v prihodnje se bodo s pomočjo kohezijskih sredstev izvajali projekti, gre za območje Ljubljane in Železnikov. »Po mojem prepričanju se bodo dela nadaljevala tudi na porečju Savinje,« je dejala.

Pri stanovanjih dva pilotna projekta

Majcnova je med dosežki v zadnjem letu izpostavila tudi resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden. »Res je, da v samem programu ni veliko številk, vsebinsko pa sem zelo zadovoljna z nalogami, ki smo si jih zadali,« je poudarila.

Skupaj s stanovanjskim skladom se po pojasnilih Majcnove zagotavljata dva pilotna projekta: reševanje problematike mladih (ta je v zaključni fazi in bi lahko stekel še letos) in reševanje stanovanjske problematike na splošno (ta ima širšo zasnovo, lahko bi stekel prihodnje leto). Ministrstvo za delo bo medtem s pomočjo kohezije zagotavljalo sredstva za gradnjo stanovanj za ranljivejše skupine.

Ministrica med prednosti ministrstva šteje tudi izvajanje kohezijske politike. Letos se zaključuje operativni program 2007−2013, začenja se izvajanje operativnega programa 2014−2020. Iz tega načrta je odobrenih šest projektov, vseh projektov, h katerim se je zavezala vlada, pa je 11. Za dva velika projekta Majcnova pričakuje odločbo komisije, saj sta združena v enega in presegata investicijsko vrednost 50 milijonov evrov.

Zaradi tožb sprememba zakonodaje

Omenila je tudi spremembo zakonodaje, ki je potrebna zaradi tožb ali pilotov evropske komisije. Julija so tako odpravili kar nekaj kršitev, nekaj dela jih še čaka. Konec meseca na ministrstvu pričakujejo tudi obisk strokovnih služb komisije.

Majcnova ni zadovoljna s sanacijo odlagališča gum v Kidričevem, kjer morajo po sklepu Bruslja razpis ponoviti. »Kljub temu pa lahko zatrdim, da smo se reševanju tudi te problematike posvetili aktivno, v prihodnjem letu bo gotovo začet postopek sanacije tega odlagališča,« je dejala in dodala, da je vlada za sanacijo zagotovila dva milijona evrov.

Ministrica je med preostalimi nalogami izpostavila še ureditev dimnikarstva in področje graditve objektov; pripraviti bo treba nov zakon, saj gre za celovito spremembo prostorske zakonodaje. Napovedala je spremembo zakonov o varstvu okolja in ohranjanju narave.