Na evropskem jugu so energenti cenejši

Ljubljana – Cene elektrike z davki v Sloveniji so še evropsko podpovprečne, vendar višje kot na Hrvaškem, Madžarskem in posebno v Srbiji. Slabše je s cenami plina, saj so nadpovprečne in med višjimi, kaže indeks cen energije za gospodinjstva (HEPI).

Cene elektrike za gospodinjskega uporabnika so zelo odvisne od tega, kje v Evropski uniji živi, najvišje so namreč za 147 odstotkov višje kot najnižje, če pa se doda še Beograd, razlike presežejo petkratnik. Gospodinjstva plačujejo največ v Københavnu in od januarja 2013 tudi v Berlinu, pri čemer ima cena elektrike na Danskem na končnem računu le enajstodstoten delež, v Nemčiji pa 36-odstotnega. V obeh državah izstopajo prispevki in davki, na Danskem jih je za 68 odstotkov računa, v Nemčiji pa za 46 odstotkov. V Sloveniji cena elektrike pomeni 35 odstotkov končnega računa, omrežnina 36 odstotkov, prispevki 11, davek na dodano vrednost pa 19 odstotkov, za 1. julij letos ugotavljajo v VaasaETT, ki pripravlja indeks HEPI.

V Beogradu za elektriko plačujejo najmanj, le 5,96 centa za kilovatno uro (kWh) z davki, sledi Budimpešta z 12,29 centa. Razmerje se spremeni ob upoštevanju kupne moči, Beograd kot najugodnejšega zamenjajo Helsinki, Budimpešta pa se preseli med mesta z nadpovprečno ceno elektrike. Ljubljana je s 14,71 centa na kWh v obeh primerih med cenejšimi, vendar bo že prihodnji mesec preskočila nekaj mest, vlada je namreč sprejela uredbo, s katero se bodo računi za elektriko za povprečno gospodinjstvo zvišali za 2,5 odstotka, kar bo v blagajno za financiranje obnovljivih virov prineslo dodatnih 30 milijonov evrov, obremenitev energetsko intenzivnih podjetij pa se bo zmanjšala za skupaj deset milijonov evrov.

Cene elektrike se do leta 2020 ne bodo znižale

»Končne cene elektrike v EU so višje za gospodinjstva in nižje za industrijo, v Sloveniji so končne cene nižje tako za gospodinjstva kot za industrijo glede na povprečje v EU, vendar s pozitivnim trendom rasti. V primerjavi s sosednjimi državami imata Hrvaška in Madžarska nižje cene za gospodinjstva, samo Hrvaška pa nižje cene za industrijo,« pravi Aleksander Mervar, direktor Elesa, a opozarja, da podpore obnovljivim virom presegajo načrtovane vrednosti pa tudi struktura elektrarn na obnovljive vire je drugačna od predvidene, zato bo Slovenija zelo težko uresničila cilj 39,3 odstotka elektrike iz obnovljivih virov v končni porabi leta 2020. Takrat se bodo podpore za OVE približale 210 milijonom evrov na leto, država pa bi zaradi sicer povečane uvozne odvisnosti morala razmisliti tudi o mehanizmu podpore za Teš. Zato se cene elektrike v Sloveniji do leta 2020 ne bodo znižale.

Mervar še pravi, da Slovenija ne bi smela prenašati splošnih usmeritev EU v energetiki, to bi bilo zaradi majhnosti in odprtosti trga celo škodljivo, tako za BDP, konkurenčnost domače industrije kot za standard prebivalcev. »V Sloveniji moramo pripraviti nam primerno elektroenergetsko strategijo ter jo trdo zagovarjati pred evropsko komisijo,« pravi Mervar.

Mogoča je tudi podražitev

Dodaja, da bi se do leta 2020 lahko precej zvišale borzne cene elektrike. S tem bi odpadli nevarnost finančnih propadov velikih slovenskih proizvajalcev elektrike in tudi potreba po uvedbi mehanizmov podpore za Teš in črpalno hidroelektrarno Avče. Ostali bodo prispevki za OVE, ki se bodo do leta 2024 akumulirali. Predsednik uprave Gen-I Robert Golob o mnenju večine drugih trgovcev, da se cene na borzah še nekaj let ne bodo spreminjale, pravi, da to ni tako nujno. »Nafta je znova začela določati ceno plina in elektrike. Cela EU ima dobre pogoje za nabavo in porabo elektrike in plina. Že v kakšnem mesecu se lahko tudi elektrika na borzah podraži za do deset odstotkov,« pravi Golob.

Plin je v Sloveniji še drag

Po podatkih iz HEPI najdražji plin plačujejo v Stockholmu, kar je mogoče razložiti s tem, da je na vsem Švedskem le 33.000 gospodinjstev, ki uporabljajo plin. V Københavnu plačujejo pol manj kot na Švedskem, vendar trikrat več kot v Bukarešti, kjer je plin najcenejši, čeprav so ga ravno julija podražili za slabih 12 odstotkov na 3,19 centa za kWh, v Beogradu pa pocenili za skoraj 11 odstotkov.

Ljubljana je s 7,25 centa za kWh plina na šestem mestu, cenejša od Rima in Dunaja, a dražja od Berlina, Zagreba in Budimpešte. Z upoštevanjem kupne moči je Ljubljana še višje, na četrtem mestu, za Stocholmom, Lizbono in Beogradom. Pri plinu so davki in prispevki povprečno nižji kot pri elektriki. V povprečju cena elektrike pomeni 38 odstotkov računa za končnega uporabnika, omrežnina 33 odstotkov, prispevki in trošarina 13 odstotkov, davek pa 16 odstotkov. Cena plina povprečno predstavlja 52 odstotkov računa, omrežnina 25 odstotkov, prispevki in trošarina osem odstotkov in davek 15 odstotkov. V Sloveniji plin pomeni 46 odstotkov končnega računa, omrežnina znaša 27 odstotkov, prispevki devet odstotkov, davek na dodano vrednost pa 18 odstotkov.

V gospodarstvu pa pravijo, da imajo pri preskrbi z zemeljskim plinom približno 15 odstotkov višje stroške od konkurence v Nemčiji in Italiji ter deset odstotkov višje kot v Avstriji. Pri preskrbi z elektriko se podjetja znajdejo po svoje, nekatera kupujejo elektriko v tujini in imajo primerljive cene kot konkurenca, druga tarnajo, da je cena elektrike v Sloveniji približno 12 odstotkov višja od cene elektrike za konkurente v Nemčiji in 20 odstotkov višja od cene elektrike za konkurente v, denimo, Romuniji.