Slovenske avtoceste kmalu brez cestninskih postaj

EIB in Dars sta podpisala pogodbo o 51-milijonskem posojilu za elektronsko cestninjenje.

A. S. H., STA, Be. B.
čet, 16.11.2017, 13:49; spremenjen: 15:24

Ljubljana – Evropska investicijska banka (EIB) bo Družbi za avtoceste v RS (Dars) posodila 51 milijonov evrov za nakup in uvedbo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila nad 3,5 tone. Gre za prvo neposredno transakcijo EIB v Slovenijo iz Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je del naložbenega načrta za Evropo. Posojilo bo tako podprto z jamstvom iz proračuna EU.

Posojilo so napovedali v sklopu današnje skupne naložbene konference EIB, Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Banke Slovenije, ki poteka v Ljubljani. Evropska komisarka Violeta Bulc je ob podpisu dejala, da upa, da se bodo tovrstne naložbe nadaljevale in ne bo več strahu pred angažiranjem zasebnega institucionalnega kapitala v infrastrukturo.

Cestninske postaje bodo podrli

Kot so sporočili iz predstavništva in EIB, bo Dars obstoječe fizične cestninske postaje na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju nadomestil z infrastrukturo za digitalno cestninjenje na daljavo, ki bo omogočala prost pretok prometa.

Cestni promet, vključno s prometom po avtocestah, je sicer najpomembnejša oblika prometa v Sloveniji in predstavlja 80 odstotkov notranjega prometa.

Nov sistem bo temeljil na elektronskih tablicah, nameščenih v tovornih vozilih, ki bodo registrirale prehode vozil pod elektronskimi sprejemniki na odsekih cestninjenih cest. Tako bo Dars lahko odstranil obstoječe fizične cestninske postaje, kar bo omogočilo boljši pretok prometa.

Za gradnjo in vzdrževanje avtocestnega omrežja

EIB je do zdaj Darsu odobrila že posojila v višini okrog 1,5 milijarde evrov za gradnjo in vzdrževanje avtocestnega omrežja v državi, pripomoglo pa je tudi h gospodarski rasti ne samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah, so zapisali v sporočilu.

Posojilo EIB bo podprto z jamstvom mehanizma EFSI in utegne spodbuditi nadaljnjo finančno podporo tako nacionalne spodbujevalne banke - SID banke kot tudi komercialnih bank.

EFSI je glavni steber Junckerjevega načrta. Zagotavlja jamstvo za prvo izgubo, kar EIB omogoča naložbe v več projektov, ki so pogosto tudi bolj tvegani. EFSI sicer že kaže konkretne rezultate. Projekti in sporazumi, ki so bili do zdaj odobreni za financiranje v okviru tega mehanizma, naj bi mobilizirali za približno 241 milijard evrov naložb in podprli 462.000 malih in srednje velikih podjetij v vseh 28 državah članicah EU.

Bulčeva: Povečanje naložb pomeni povečanje BDP

Evropska komisarka za promet je po podpisu pogodbe izpostavila, da gre za prvo naložbo iz tega naslova v infrastrukturo v Sloveniji. »Statistike kažejo, da se vsak odstotek povečanja naložb v infrastrukturo v roku štirih let povrne v približno 1,5-odstotnem povečanju bruto domačega prihodka, če delamo dobro, pa lahko tudi v 2,4-odstotnem povečanju,« je pojasnila.

Meni, da bi morala biti to dobra motivacija, da si Slovenija upa iti v investicije v infrastrukturo, da tega ne prenaša na bremena davkoplačevalcev, ampak si drzne povabiti tudi različne oblike soinvesticij.

Podpredsednik EIB Vazil Hudak je ocenil, da gre za zgodovinski dan za Slovenijo, pa tudi za EIB, saj gre za podpis prve pogodbe za infrastrukturni projekt.

Hudak je med projekti, ki bi imajo potencial za tovrstno financiranje v Sloveniji izpostavil tudi karavanški tunel. Slovenija sicer upa, da bo prek EFSI mehanizma financiran tudi drugi tir.

Kot je dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je prepričan, da sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila ne bo zadnji projekt, ki bo imel podporo EFSI sklada in EIB. »Nenazadnje zelo intenzivno delamo na tem, da bo eden od naslednjih projektov, ki bo to podporo prejel, projekt drugi tir,« je dodal.

Tudi predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic je danes izpostavil, da so zaprli finančno konstrukcijo za najpomembnejši projekt v zadnjih letih.

»Slovenija je prva država v EU, ki iz delujočega sistema pobiranja cestnine na cestninskih postajal prehaja v popolnoma elektronski sistem v prostem prometnem toku,« je poudaril. Kot je pojasnil, so vse države, ki so tak sistem že uvedle, in sicer Avstrija, Nemčija, Poljska, Češka, Slovaška in Belgija, prej za tovorna vozila imela vinjete ali pa jih sploh niso cestninile.

»Orjemo ledino, upamo pa, da bomo obvladali vsa tveganja, predvsem finančno tveganje, da bomo sistem uspešno uvedli 1. aprila prihodnje leto«, je še dejal.

Prijavi sovražni govor