Najcenejša Telekom s Q-Free Traffic Designom

Odpiranje ponudb za elektronsko cestninjenje težjega prometa (tovornjakov in avtobusov).

Aleš Stergar
Thu, 17.12.2015, 09:55; spremenjen: 19:00

Pri odločitvi pomeni ponujena cena 70 odstotkov, tehnološke rešitve pa 30 odstotkov končne ocene. Na Darsu bodo ponudbe začeli pregledovati verjetno že danes, pregledane pa naj bi bile v nekaj tednih, v »začetku leta 2016«.

Naslednji korak je izbor ponudnika in nato zanesljivo pritožbe neizbranih ponudnikov. (Ob prvem, drugačnem, razpisu, na katerega se je s ponudbo v višini 210 milijonov evrov prijavil le Kapsch, sta se nad dokumentacijo med drugimi pritožila Telekom Slovenije in Sky Toll, ob tokratnem Kapsch.)

V najboljšem primeru brez pritožb bi do elektronskega cestninjenja težjih vozil lahko prišli na pomlad 2017, dvanajst mesecev po uvedbi izbranega ponudnika. Realno pa je moč pričakovati podpis pogodbe enkrat junija prihodnje leto in teoretično začetek delovanja sistema 1. julija 2017, natančno devet let po uveljavitvi vinjetnega sistema za lažja (osebna) vozila.

Ljubljana - Od 15. oktobra oddanih štirih ponudb na mednarodni javni razpis za vzpostavitev cestninjenja v prostem prometnem toku za vozila težja od 3,5 tone je po ceni najnižja ponudba Telekoma Slovenije in Q-Free Traffic Design za 99.991.795,10 evrov brez davka na dodano vrednost.

Po višini cene sledi ponudba Iskratela in slovaškega Sky Toll za 110.110.296,41 evrov brez DDV, nato Cetisa v sodelovanju z (italijanskima) družbama Autostrade in Engineering Informatica za 114.602.211,29 evrov brez DDV in kot najvišja ponudba ljubljanske in dunajske družbe Kapsch Traffic Com za 114.957.604,10 evrov brez DDV.

Kapscha sta se neuspešno pritožila

Na razpisno dokumentacijo sta se neuspešno pritožila oba Kapscha, glavni očitek je bil, da daje razpis prednost satelitski tehnologiji. Direktor ljubljanskega Kapscha Jože Hebar je po odpiranju ponudb povedal, da bi Kapscha lahko oddala ponudbo za obe tehnologiji, oddali pa so jo, po njegovih besedah za najprimernejšo za Slovenijo, za mikrovalovno tehnologijo.

V četrtem slovenskem poskusu za vzpostavitev in delovanje elektronskega sistema je Kapsch drugič oddal ponudbo, vendar »(cenovna) ponudba svetovno poznanega proizvajalca cestninskih sistemov po pričakovanjih ni bila najnižja.« V Kapschu so kljub temu prepričani, da je njihova ponudba najugodnejša, »tako za naročnika kot za državo v smislu ponujene celovite in tehnološko preverjene rešitve ter njenih potencialnih učinkov na vzdržnost slovenskega cestninskega sistema.«

Tudi direktor družbe Q-Free Traffic Design Blaž Gostiša je pojasnil, da je (slovenska družba v lasti norveške multinacionalke) oddala ponudbo za mikrovalovno tehnologijo. V Telekomu Slovenije razpisa za zdaj ne komentirajo.

Pri ponudbi Iskratela in slovaškega Sky Tolla gre za satelitsko tehnologijo. Direktor Iskratela Željko Puljić je po odpiranju ponudb poudaril, da je ponujena cena le eden od kriterijev. Ostala pomembna vsebinska merila, ki so navedena v razpisu, bo presojala Darsova strokovna komisija.

Cetisova ponudba je bila vse do odpiranja najbolj zagonetna. Ker gre za sodelovanje z največjim italijanskim cestninarjem, družbo Autostrade per l’Italia, ki se predstavlja kot vodilni evropski koncesionar s 5.000-kilometrskim omrežjem hitrih (avto)cest v Italiji, Braziliji, Čilu, Indiji in na Poljskem, je sklepanje, da gre za mikrovalovno (DSRC) tehnologijo utemeljeno. V Cetisu podrobnosti iz svoje ponudbe do konca postopka ne komentirajo.

S cestninjenjem tovornega prometa letos skoraj 190 milijonov evrov

V Darsu menijo, da bodo s cestninami za težja vozila nad tremi tonami in pol letos zbrali 186,5 milijona evrov, s prodaje avtocestnih nalepk (vinjet) pa 159,5 milijona evrov.

Med 1. decembrom 2014 in 30. novembrom 2015 je Dars prodal natančno 6.215.135 vinjet z letnico 2015, 366.503 kose ali šest odstotkov več kot v enakem dvanajstmesečju pred tem in s tem zbral 161.319.777 evrov, za 6.002.137 evrov oziroma za 3,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju leto poprej.

Po uvedbi novega elektronskega cestninjenja si Dars obeta za 13 milijonov evrov več prihodkov na leto. Na cestninskih postajah se po navedbah Darsa zdaj ne cestnini 53,9 kilometra od skupaj 613,5 kilometra avtocest v njegovem upravljanju. Hkrati v Darsu odločno zavračajo trditve, da naj bi se zaradi necestninjenja dela prometa na letni ravni izgubljalo kar sto milijonov evrov.

Novi cestninski sistem za tovornjake in avtobuse ni potreben samo zaradi »čimprejšnje vzpostavitve sistema, ki bo omogočal do uporabnika in okolja prijaznejše, učinkovitejše in stroškovno smotrnejše cestninjenje«, temveč tudi zato, ker je sedanji sistem ABC zastarel in ga preprosto ni mogoče posodobiti. Letos je sistem ABC pospešeno propadal, ker ga ni nihče niti vzdrževal. Prav te dni bi moral Dars s pogajanji dobiti vsaj začasnega vzdrževalca  za posel se potegujeta Kapscha in Q-Free Traffic Design.

Prijavi sovražni govor