Nevarnosti so otipljive in blizu

Če cene elektrike na trgu padejo pod 35 evrov za megavatno uro, se bo večina proizvodnje znašla v težavah.

Objavljeno
05. april 2016 21.06
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Stavka sindikata energetike je naperjena proti SODO in za ohranitev sedanjega stanja v Tešu, težave pa so drugje. Teš 6 tako še ni izpolnil pogojev za priključitev v omrežje, načrt za nov plinski blok v Brestanici pa je negotov tudi zaradi evropskih pravil.

Zgrešeni oziroma predragi projekti v Sloveniji niso redkost. Kot meni Aleksander Mervar, direktor Elesa, je veriga hidroelektrarn na spodnji Savi veliko predraga, čeprav je pol denarja za ureditev prišlo iz državnega proračuna.

Teš 6 (600 megavatov moči) je prevelik tudi za zaloge lignita v velenjskem premogovniku, zato bi 400-megavatni blok v 40 letih proizvedel le malo manj elektrike, stal bi pa bistveno manj. Termoelektrarna Brestanica večino zaslužka dobi od zagotavljanja sistemskih storitev, povsem na trgu ne bi preživela. Nov plinski blok je zato negotov, saj bo moral Eles upoštevati nove evropske omrežne kode. To pomeni, da bo lahko sistemske storitve najemal tudi zunaj Slovenije, kar lahko prizadene tudi Teš.

Po drugi strani Mervar pravi, da Teš 6 pač deluje, brez njega pa bi postala Slovenija precej bolj uvozno odvisna. To bi lahko cene elektrike pri nas dvignilo na raven italijanskih.

 

               Teš6 je cokla, a brez njega bi bile cene elektrike verjetno višje. Foto Brane Piano/Delo



Prihodnost je jasna

Prihodnost energetike je bolj ali manj začrtana v eni dimenziji, postati mora nizkoogljična. »Pomembno je vedeti, kakšne opcije imamo na razpolago v energetiki in izbirati med tistimi, ki so najbolj zelene in imajo najmanj škodljivih stranskih učinkov. Najbolj zeleno je zagotovo, če porabimo manj, pri čemer ohranimo raven želene storitve.

Če porabimo manj, je treba manj energije tudi proizvesti, ne glede ali s fosilnimi energenti ali obnovljivimi viri energije (OVE). Torej porabiti je treba manj energije in energijo v čim večjem obsegu proizvesti iz OVE. To je glavna strategija Evrope in sveta in bo morala postati tudi osnovna strategija Slovenije, ne glede na sedanjo miselnost večine zaposlenih v energetskem sektorju,« pravi Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike.

 

Infografika: Delo


Seveda pa to ne bo šlo, in tudi ni potrebe, da se zgodi takoj. »Termoelektrarne so postavljene vsaj za 40 let, enako velja za plinovode. Ko govorimo o učinkoviti rabi energije (URE) in prehodu na OVE, pomeni, da bomo v prihodnosti vlagali predvsem v investicije URE in OVE. S tem se bo delež OVE povečeval, fosilnih goriv pa kontinuirano zmanjševal. Kako hitro bo to potekalo, je odvisno od cen energentov, omejitev za emisije in razpoložljivih zalog,« dodaja Nemac.

Usmeriti se je treba predvsem v strategijo, kako naj ima Slovenija od tega prehoda na URE in OVE čim večje gospodarske koristi in kako bo na teh področjih ustvarila čim več delovnih mest. »Energetski koncept se na žalost ukvarja z visoko teorijo, te problematike pa se na žalost niti ne dotakne. URE pomeni manj energije, OVE pomeni manj energentov, oboje pa pomeni več znanja in tehnološke opreme.

Lotiti se je treba torej strategije, kako v Sloveniji vzpodbuditi tehnološki razvoj opreme in znanj. Potem bomo morda nekoč v prihodnosti postali namesto uvoznikov nafte, premoga in plina, izvozniki opreme in tehnoloških znanj za sončne in vetrne elektrarne, pametnih zgradb, pametnih omrežih in drugega,« poziva Nemac.

Sprememb se bojimo, a so nujne

»Največji problem slovenske energetike je v tem, da nihče ne želi nikakršnih sprememb. Premogovni del energetike je izsilil Teš 6, jedrski del energetike vsiljuje dodatno nuklearko, vsi dopuščajo, da se ob tem morda zgradi še kaka hidroelektrarna, in to je to. Če bi se dalo, bi vodilni v energetiki slovenski energetski sistem, ki je bil postavljen za drugo polovico 20. stoletja, zadržali še tisoč let,« pravi Dejan Savić iz Greenpeacea.

 

   Vetrnici imamo dve, s čimer smo na repu Evrope. Foto Blaž Samec/Delo

           

Dodaja, da je pred dnevi Tesla predstavil nov model električnega avtomobila, ki je namenjen širšim množicam (prejšnja dva modela sta bila luksuzna avtomobila). »V prvem dnevu so prejeli 200.000 naročil. Manj znan podatek je, da se Tesla ukvarja tudi s prodajo sončnih elektrarn in baterijskih sistemov, ki podjetjem in gospodinjstvom omogočajo energetsko samozadostnost iz sončne energije, ki jo pridobijo na svojih strehah.

Glede na to, da je cena sončnih elektrarn padla za 70 do 80 odstotkov od leta 2008, je v ne tako oddaljeni prihodnosti mogoče, da si bomo s pomočjo fotovoltaike proizvajali elektriko, ki jo bomo porabili za polnjenje svojega avtomobila. Če se vrnemo na slovensko energetiko, si moramo zastaviti vprašanje, ali je na take spremembe pripravljena ali pa bomo tudi na tem področju ostali svetovni otok, ko nas bodo spremembe preprosto zaobšle, tako kot se nam to dogaja na področju vetrne energije. Slovenija je namreč skupaj z Malto in Slovaško na dnu evropskih držav glede na delež vetrne energije,« pravi Savić.

Vsaka palica ima dva konca

Andrej Ribič
, predsednik uprave Elektra Ljubljana, po drugi strani pravi, da je bila slovenska politika subvencioniranja sončnih elektrarn brca v temo, skoraj tako huda kot Teš 6. »Vsaka palica ima dva konca, tudi akumulatorji za električne avtomobile so narejeni iz povsem netrajnostno pridobljenih materialov,« pravi Ribič.

 

Subvencije so bile brca v temo, menijo nekateri. Foto Tadej Regent/Delo

              

Pri hidroelektrarnah bi morali tudi prvo besedo imeti vodarji, šele potem energetiki. Kot pravi Gorazd Marinček iz Slovenskega e-foruma, bi vselej morali imeti prednost pitna voda in biotska raznovrstnost, če analize pokažejo, da ustrezna ureditev omogoča tudi energetsko izrabo, pa pridejo na vrsto še energetiki. Ne nazadnje so mogoče tudi plavajoče hidroelektrarne. Drugi strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost energetske izrabe gravitacijskih kanalizacijskih vodov.

Brez očitkov o stroških je koristna uporaba odpadne toplote, pa tudi druge oblike energetske učinkovitosti. Med učinkovitejše sodijo tudi toplotne črpalke. Z njimi ogrevajo in ohlajajo glavno stavbo v Planici, pa tudi šole v Hruševju, ki je podlaga za to, da Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens) zahteva spremembo politike Eko sklada.


Infografika: Delo


V Sloveniji je namreč 500 osnovnih šol in vsaj 10.000 večstanovanjskih stavb, ki bi se lahko ogrevale in hladile s preneseno toploto podzemne vode ali zemlje, taki sistemi pa bi morali imeti prednost. V Zensu predlagajo tudi ponovno uvedbo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, ki na leto prihranijo 200 litrov kurilnega olja, in povečanje pomoči za projekte samopreskrbe s sončno energijo.