Tiskane izdaje
Ljubljana – Cene elektrike na trgu so padle pod 30 evrov, še na tradicionalno dragem italijanskem trgu so padle na 35 evrov. To so razmere, ki v največje težave spravljajo Holding Slovenske elektrarne (HSE), ta pa ima močne kolektivne pogodbe in sindikate ter neodzivnega lastnika.
»Vse to je državna strateška lastnina, mehanizme podpore pa poznajo vse države. Kot dober gospodar bi se lahko vprašal, zakaj ne ustavim Teša 6, saj nismo socialna ustanova. V tej državi bi morali doseči konsenz o premogu,« je povedal generalni direktor HSE Blaž Košorok na včerajšnji okrogli mizi o energetski vzdržnosti. Delovanje Teša 6 je podprl direktor Elesa Aleksander Mervar, saj bi več kot 25-odstotna uvozna odvisnost cene elektrike v Sloveniji dvignila na raven italijanskih. Po letu 2043 pa bo Slovenija tudi z drugo, 1100-megavatno jedrsko elektrarno še vedno 10-odstotno uvozno odvisna. Mervar je za resnično kritično obdobje ocenil čas do 2020, saj lahko Teš 6 zaradi cen zelo zmanjša proizvodnjo.
Še huje je, da zdaj ne obstaja tehnologija, s katero bi se dalo proizvajati elektriko z dobičkom. »Madžarska bo postala izvoznica elektrike, če bo zgradila dva jedrska bloka. Bomo sodelovali?« sprašuje Mervar. Gorazd Marinček iz Slovenskega e-foruma pa je opozoril, da je še pred 30 leti v prostoru, podobno velikem kot je predavalnica, stal računalnik, ki je bil manj zmogljiv kot Mervarjev telefon. »Energetski koncept bi morali popolnoma obrniti, poudarek s proizvodnje megavatov je treba prestaviti na negavate. Koliko stane prihranek ene megavatne ure energije? Koliko elektrarn bi bilo odveč, če bi učinkovitost porabe energije spravili na raven Avstrije ali Nemčije?« je zanimalo Marinčka, ki je dodal, da je izvažanje hlodov neumno, podobno pa je tudi z izvažanjem jedrske energije, saj nam ostanejo odpadki.
Vetrnice: da ali ne?
Danijel Levičar, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo, je odgovoril, da ima učinkovita raba energije v konceptu najpomembnejšo vlogo, opozoril pa je še, da se premalo poudarja to, da danes zanesljivost oskrbe z elektriko ni problematična, med žledom pred dvema letoma pa nikogar ni zanimalo kakšno onesnaženje povzročajo generatorji. Slovenija bo sicer po zavezah do leta 2050 morala zmanjšati emisije energetike za 80 odstotkov.
Marinček je spomnil, da je tovarna v Senožečah ves čas žleda obratovala zaradi vetrnice. Proti vetrnicah pa se je postavil Tomaž Ogrin, saj da z njimi izvažamo delovna mesta v Nemčijo.
Zdravje ljudi
»Je lahko cilj do leta 2050 zdrava hrana, čista energija in stanovanje za vse?« je vprašal Peter Novak in menil, da bi moral energetski koncept zagotavljati in zato tudi ovrednotiti zdravje ljudi.
»Cilji energetskega koncepta Slovenije so zanesljivost oskrbe, okoljska sprejemljivost in konkurenčnost,« je povzel Jože Špiler iz Gen energije. Za uresničitev teh ciljev potrebujemo drugi blok krške nuklearke, je poudaril. »Od 2006, ko smo pripravili predlog za razmislek, smo vložili po 1,5 milijarde evrov v hidroelektrarne in Teš 6, za obnovljive vire pa milijardo evrov subvencij. Za ta denar bi drugi blok že zgradili,« je opozoril Špiler. Vendar je takoj sprožil ugovore, saj Slovenija še nima rešitve za jedrske odpadke.
»Če želimo energijo samo iz obnovljivih virov, moramo Slovencem jasno povedati, da to nekaj stane,« je dejal glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Poudaril je prednosti zemeljskega plina, katerega poraba v slovenskih gospodinjstvih je močno pod povprečjem EU. Na očitek, da so trgovci s plinom leta 2014 dobili 17 milijonov evrov subvencij, čeprav je plin tudi fosilno gorivo, je Borut Rajer iz Borzena odgovoril, da je taka zakonodaja in da niso dobili subvencij trgovci, temveč visokoučinkovita soproizvodnja elektrike in toplote in še to ne zgolj na plin. Merila za to pripravljajo na IJS, je povedal Danijel Levičar.
Živahna Evropa
Pomočnica direktorja IJS Romana Jordan je orisala živahno dejavnost komisije, saj »praktično ne bo področja, v katerega ne bo posegla«. Med njimi je Jordanova poudarila pripravo nove direktive o obnovljivih virih energije, politike za trajnostno rabo energije, strategije za ogrevanje in hlajenje, poročila o cenah v EU ter novega usmeritvenega programa na področju jedrske energije. Komisija si bo prizadevala tudi za ukinitev rabe fosilnih goriv. »Če želimo sooblikovati to politiko, je prav, da tudi pri nas govorimo o teh stvareh ter si postavimo dolgoročne cilje,« je dejala.
Levičar je na vprašanje, zakaj se ne da dobiti vpogleda v nov akcijski načrt za obnovljive vire energije, odgovoril, da zato, ker še čaka na okoljsko poročilo. Gorazd Marinček pa je sklenil, da bi s sončnimi elektrarnami na strehah postali samooskrbni, za območje ob Muri pa je rešitev geotermalna energija, ne jezovi. V ceno elektrike iz TEŠ in iz NEK niso vključili eksternih stroškov.
