Nova cesta v Istro – torta, ki je Koprčani nočejo

Koper – »Iz Ljubljane ste prinesli kup papirjev in nam ponujate torto, ma mi te torte nočemo.« Tako je na javni obravnavi osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za cesto Koper–Dragonja nekdo povzel mnenje večine v Kopru. Koprska občinska uprava ima več pripomb na osnutek, glavna pa je: Take ceste nočemo, zgradite raje tisto, ki vodi tranzit skozi predor pod Baredi do mejnega prehoda.

Čeprav se zdi predlog za cesto (z izolske obvoznice) pod Baredi do Dragonje predvsem racionalnejša rešitev, ji strokovnjaki odločno nasprotujejo. Najprej zato, ker bi po obalni cesti (Istrska cesta) skozi Koper pripeljala ves tranzitni promet, dalje zato, ker je predor Markovec že zdaj komaj dovolj za ves promet, ki se vali skozenj (že večkrat so ga morali zapirati). In tretjič zato, ker bodo na pripravo novega državnega prostorskega načrta morali spet čakati vsaj deset, če ne dvanajst in več let, kolikor čakajo na tega, ki je zdaj razgrnjen. To cesto pa so prvič obljubili že pred štiridesetimi leti.

Pripombe mestne občine

Predstojnik občinskega urada za okolje in prostor George Bangiev je sinoči podrobno predstavil nekaj bistvenih izboljšav obravnavanega osnutka DPN.

Po prvem popravku bi cesto, ki se naselju Šalara približa na manj kot 100 metrov, spravili v pokrit kilometrski vkop in poskrbeli za regulacijo rečice Badaševice, ki občasno poplavlja in ogroža hiše v Šalari. Na tem delu bi se odpovedali oskrbnemu servisu Šalara in ga premestili v Bertoke, v bližino obrtne cone Srmin (za obe strani ceste).

Tudi priključek Šalara bi izdelali drugače. Sicer pa bi te prve štiri kilometre ceste (do priključka Šalara) morali zgraditi čim prej, če bi hoteli rešiti Koper pred uničujočimi prometnimi zamaški, ki trajajo skoraj šest mesecev na leto in že leta povzročajo velike težave tako domačinom kot turistom. S pokritim vkopom bi preprečili, da bi cesta še enkrat razdelila mesto od primestnih naselij (kot je to v primeru Istrske ceste) in bi na območju Pradišjol lahko zgradili športno rekreacijsko cono. Ob priključku Šalara bi tudi odpravili načrtovano avtocestno bazo.

Drugi večji popravek pa bi naredili pri predlaganem predoru pod Šmarskim križiščem. Predlagani osnutek predvideva 1300 metrov predora (in ne 1100, kot smo zapisali včeraj), 470 metrov viadukta in 680 metrov enostranskega useka. Koprska različica predlaga na tem mestu 400 metrov krajšo cesto, vendar 2250 metrov predora in 200 metrov viadukta (brez useka). Na tem območju predvideva osnutek rušitev 62 objektov (od tega 24 večjih), koprski predlog pa predvideva rušenje samo treh objektov (od tega dveh pomožnih).

Postavitev protihrupnih ograj

Razpravljavci so opozarjali, da bo tako zasnovana cesta pobrala vsaj 50 hektarov kmetijskih zemljišč (natančnega podatka nam z ministrstva za okolje in prostor niso posredovali, ampak nam svetovali, naj si sami izračunamo iz strokovnih podlag). Ana Sodnik Prah z Darsa je na vprašanje o tem, kdaj bo cesta prišla na vrsto, odgovorila, da bo o tem odločil novi nacionalni program gradnje cest, ki je še v pripravi.

Na očitke o hrupu so pojasnili, da bodo izdelali skoraj sedem kilometrov protihrupnih zaščitnih ograj. Pokriti vkop Škocjan naj bi bil dolg kakih 330 metrov, vsi viadukti skupaj 900 metrov, zgraditi bodo morali še sedem kilometrov deviacij obstoječih cest, dva prehoda za divjad, pet podvozov, en podhod, osem nadvozov in sedem mostov. Rušili naj bi 33 stanovanjskih objektov, tri poslovne objekte in okoli 230 pomožnih objektov.