Tiskane izdaje
Ljubljana – Po novicah, da bo Južni tok dosegel Italijo skozi Avstrijo, in ne Slovenijo, se v nekaterih ruskih medijih pojavljajo namigi, da bo zaradi težav v Bolgariji trasa plinovoda prestavljena v Turčijo in Grčijo. Iz Gazproma odgovarjajo, da je prezgodaj za takšne trditve.
Na Bolgarijo pritiska Moskva, na drugi strani pa ZDA in Evropska unija. Rusija hoče s sodelovanjem z Bolgarijo zgraditi plinovod Južni tok, jedrsko elektrarno Belene pa tudi naftovod Burgas–Aleksandropolis. ZDA pa pritiskajo na Bolgarijo, da mora zmanjšati energijsko in gospodarsko odvisnost od Rusije. Rezultat je, da so vsi projekti zamrznjeni. Še več, bolgarsko ministrstvo za obrambo je, kot navaja EurActiv, objavilo uradno poročilo, da ruska propaganda, ki jo širijo nekateri politiki, gospodarstveniki in mediji, vzbuja pomisleke o ekonomski in energijski varnosti Bolgarije.
Zaradi teh težav naj bi v Gazpromu že razmišljali o alternativni trasi Južnega toka, navaja ruski poslovni časnik Vzglyad. Nova trasa naj bi ravno tako prečkala Črno morje, vendar naj bi prišla na kopno v Turčiji, ne v Bolgariji. Iz Turčije bi vodila v Grčijo, potem pa spet pod morjem v južno Italijo. Brez plinovoda ne bi ostala le Slovenija, temveč tudi Srbija in Madžarska.
Politizacija škodi
»Traso Južnega toka smo izbrali po večletnih temeljitih geoloških, geofizikalnih in ekonomskih analizah. Izbrana trasa se je pokazala kot najučinkovitejša tako po komercialnih, okoljskih kot družbenoekonomskih in tehničnih merilih. Poleg tega je prezgodaj ugibati o mogočih novih trasah, saj so razprave o pravilih za Južni tok še odprte na ravni držav in Evropske unije. Prezgodaj je tudi ugibati o mogočih velikih zamudah pri gradnji tako velikega in zahtevnega projekta. Priprave na gradnjo plinovoda na predvideni trasi potekajo po načrtu. Upamo, da Južni tok kot čista poslovna naložba ne bo spolitiziran,« odgovarjajo v Gazpromu.
Evropa drugega reda
Stroka opozarja, da bi bila gradnja Južnega toka po prvotni trasi delno povračilo pravice JV Evropi, ki je, drugače kot srednja in zahodna Evropa, odvisna od dobav plina prek Ukrajine. V primeru krize to pomeni tudi to, da te države ostanejo brez plina. Južni tok bi bil ravno to, nadomestilo za plin prek Ukrajine. Plinovod bi že zdaj tekel neposredno iz Rusije v EU, ne še prek neke druge države, ki ni v EU.
Izpeljava drugih projektov je poleg tega negotova. Nabucco je propadel, evropske zaloge plina se zmanjšujejo, Bližnji vzhod je v vojnih razmerah, Kaspijski bazen pa precej obvladujejo Rusi. Ameriški alternativni plin vseh potreb ne more zadovoljiti. Če bi se Gazprom kljub vsemu vendarle odločil za spremenjeno različico trase, bi Južni tok postal le konkurenca plinovodu TAP, ki bi prečkal Grčijo in Albanijo, potem pa bi vodil skozi Jadransko morje do Italije. Ta plinovod, ki naj bi ga začeli graditi leta 2016, bi bil nadaljevanje predlaganega plinovoda Tanap iz Azerbajdžana v Turčijo.
