Novi tiri in pretovor v Kopru

Referendum o drugem tiru: Kaj z drugim tirom pridobi Luka Koper?

A. S.
čet, 21.09.2017, 07:00
Letošnji polletni poslovni rezultati Luke Koper so solidni. Čisti prihodek od prodaje je bil s 105,5 milijona evrov za desetino višji kot v lanskem šestmesečju, poslovni izid iz poslovanja (EBIT) s skoraj 31 milijoni evrov za petino večji, čisti poslovni izid, dobiček, pa z dobrimi 27 milijoni evrov skoraj za četrtino višji kot lani med januarjem in junijem. Za naložbe je šlo letos 29,2 milijona evrov, lani šest odstotkov manj, 27,5 milijona evrov.

Koper – Od nove proge med Divačo in Koprom zanesljivo dobi največ Luka Koper, ki se ji odprejo povečana vrata na celino. Potem so tu prevozniki – od Slovenskih železnic, preko Rail Cargo Austria do manjših – pa špediterji in logisti ter okolje in gradbena podjetja.

V Luki Koper so leta 2015 sprejeli strateški poslovni načrt 2016-2020 in poslovno strategijo do 2030, kjer so predvideli dve različici razvoja, z in brez dodatnega tira Koper-Divača, pojasnjuje Sebastjan Šik iz luške družbe. Takrat so ocenili, da lahko do leta 2020 povečajo skupni pretovor na 24,3 milijone brez dodatnega tira. Lani je znašal pretovor rekordnih 22 milijonov ton, leta 2013 pa 18 milijonov ton. Povečevanje pretovora po letu 2020 oziroma do leta 2030 pa je odvisno od dodatnih železniških zmogljivosti. V luki so predvideli, da bo pretovor leta 2030 znašal 35,1 milijona v primeru, če bo zgrajena nova proga, oziroma 27,4 milijona, ko drugega tira ne bo. Šik ob tem pojasnjuje, da so takšne projekcije posledica dejstva, da je Luka Koper tranzitno pristanišče in da potuje tri petine tovora po železnici.

Stališče do zakona o izgradnji drugega tira pa je že od predstavitve predloga zakona nespremenjeno, poudarja Šik. Luka Koper se zaveda pomena izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo, saj je uresničitev njene poslovne strategije odvisna prav od tega. Luka Koper je že pred dvema letoma in pol prva začela opozarjati odgovorne na nujnost začetka gradnje drugega tira. Je pa zakon o izgradnji drugega tira po interpretaciji Luke Koper v nasprotju s koncesijsko pogodbo, dodatno finančno obremenjuje poslovanje družbe in s tem manjša sredstva za naložbe. Sebastjan Šik opozarja, da mora Luka Koper drugače kot drugi terminalisti sama graditi javno pristaniško infrastrukturo.

Ob nespremenjeni zmogljivosti pretovora tudi povečane zmogljivosti tirne infrastrukture nekako ne bi imele smisla. Le ozko grlo bi se prestavilo. Vodilno mesto Luke Koper po pretovoru zabojnikov med petimi severnojadranskimi lukami (Reka, Trst, Benetke, Ravenna), kjer se posodablja tako luška kot železniška infrastruktura, pa bi bilo ogroženo. Ne pa pri pretovoru avtomobilov, kjer je bil Koper lani v Evropi s tričetrt milijona pretovorjenimi avtomobili, pol milijona v izvozu in četrt v uvozu, na devetem mestu, severnojadranskih tekmecev pa ni med prvimi 35.


Prijavi sovražni govor