Tiskane izdaje
»Glede na prejšnji razvojni načrt za obdobje 2013−2022 je v novem načrtu največja sprememba v naboru načrtovanih proizvodnih enot, saj je predvidena zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem zunaj desetletnega obdobja. Termoelekrarna Trbovlje (TET) pa ni predvidena za nadaljevanje proizvodnje pasovne električne energije, zato ni upoštevana v nobenem od scenarijev razvoja. Omeniti pa velja, da ostaja interes ohranitve lokacije TET za namene zagotavljanja sistemskih storitev,« je pojasnil direktor Elesa Aleksander Mervar.
Strategija Elesa je usmerjena k vzpostavitvi večje avtonomnosti elektroenergetskega sistema v kritičnih razmerah. Prav zato je velik poudarek namenjen investicijam v okviru »pametnih omrežij in vzpostavitvi določenih vrst sistemskih storitev z lastnimi viri«. »Tako preverjamo tudi možnosti gradnje lastne sistemske elektrarne in nasploh si prizadevamo za večjo povezanost s sosednjimi sistemskimi operaterji pri obvladovanju zahtev po nudenju sistemskih storitev. Glede slednjega se družba Eles zavzema za širitev področja, na katerem mora biti zagotovljena rezerva za izpad največje proizvodne enote, na območje več držav oziroma regulacijskih območij,« dodaja Mervar. Koliko naj bi bile vredne omenjene investicije, pa v družbi niso razkrili.
V Elesu poudarjajo, da veliko neznanko v prihajajočem desetletnem obdobju, zaradi zahtevane vzpostavitve čezmejnih izmenjav sistemskih storitev, predstavljajo predvsem stroški sistemskih storitev. Tako je na področju čezmejne izmenjave energije sekundarne regulacije v Evropi vzpostavljenih kar nekaj projektov. Maja 2013 je Eles skupaj z avstrijskim sistemskim operaterjem APG vzpostavila čezmejno izmenjavo sekundarne energije po modelu izmenjave nasprotujočih si viškov energije − INC.
V Elesu ugotavljajo, da se je projekt že takoj v svojem prvem letu delovanja izkazal kot zelo dober, tako s tehničnega kot tudi s finančnega zornega kota. V celotnem evropskem prostoru je glede obveze po zagotavljanju terciarne rezerve moči primer Slovenije specifičen, saj nobena druga država nima tako izrazito neugodnega razmerja med celotno instalirano močjo elektroenergetskega sistema in zahtevano velikostjo terciarne rezerve, to razmerje pa se je po navedbah Elesa z vključitvijo bloka 6 v TEŠ še poslabšalo.
»V družbi Eles smo za ta namen razvili dolgoročno strategijo pokrivanja potreb po terciarni rezervi delovne moči, ki upošteva različne tipe proizvodnih oziroma rezervnih virov, ki so na razpolago. Prav tako pa smo zastavili tudi strategijo povezovanja večjega števila sistemskih operaterjev v koordinirano področje za izravnavo (ang. CoBA) s skupnim modelom zagotavljanja terciarne rezerve,« je poudaril Mervar.
Načrt razvoja prenosnega omrežja do leta 2024 velik poudarek daje prevzemu 110 kilovatov omrežja. »Prav zadnji za družbo Eles predstavlja pomembnejšo naložbo v prihodnjih letih. Pri tem bomo v družbi ELES zaradi omejenih finančnih sredstev in zmožnosti 110 kilovatov prenosno omrežje prevzemali in uvrščali v svoje razvojne načrte skladno s prioritetami. Realizacija, ki prevzema 110 kilovatov omrežja, bo za družbo Eles pomenila porabo sredstev, namenjenih za investicije, dodatne stroške delovanja in vzdrževanja, amortizacije, rekonstrukcije prevzetih delov omrežja in dodatne človeške vire,« poudarja Mervar.
Pomembnejši projekti Elesa, ki so od leta 2013 uvrščeni tudi naseznam projektov skupnega evropskega interesa so: povezava Žerjavinec−Cirkovce, daljnovod Cirkovce−Pince, prehod z 220-kilovatnega omrežja na 400-kilovatni napetostni nivo (Divača−Beričevo, Beričevo−Podlog, Podlog−Cirkovce) in na novo uvrščeni projekt pametnih omrežij projekt SINCRO.GRID.
