Tiskane izdaje
Braslovče – Ob kapelici v Parižljah se je ob današnjem dnevu Zemlje zbralo okoli 200 protestnikov, ki so od vlade zahtevali, da prekliče marca sprejeti sklep o vračanju hitre ceste na traso F2-2. Ta bo povozila 113 hektarov kmetijskih zemljišč.
Odločitev za prej že opuščeno traso pa razveseljuje Šaleško dolino, kjer je gospodarstvo že grozilo s selitvijo, če ceste ne bo kmalu. Samo traso izbirajo že več kot desetletje.
Domen Marovt, kmet iz Topovelj, bo v primeru, če bo obveljala trasa, kot jo zdaj podpira vlada, ostal brez nekaj hektarov zemlje. Ima dvajset hektarov zemljišč, od tega na desetih hektarih prideluje hmelj. »Projektanti so delali le po papirjih. V naravi je pa tako, da bodo po diagonali sekali hmeljišče, kjer imamo urejeno namakanje, postavljene so žičnice. Hmelja pač ne moreš pridelovati na 30 metrov dolgi njivi. Mora biti vsaj 150 ali 200 metrov dolga,« pojasnjuje Marovt. Ukvarja se samo s kmetijstvom: »Kmetija je tu že 300 let in bomo tudi to oblast preživeli, kot smo že prej šest drugih, pa če so bile še tako neumne. Tisti, ki plačujejo davke, pa naj vprašajo po odgovornosti tiste, ki so lagali, da je dovolj premoga za Teš 6. Ker cesto hočejo imeti tu zato, da bodo vozili premog, da bo Teš 6 sploh obratoval. Pa še to z izgubo.«
Marovt je ocenil, da bo umestitev hitre ceste na traso F2-2 prizadela vsaj 30 kmetij, posredno pa okoli 50. Vsi navzoči so v en glas zatrjevali, da ne protestirajo zaradi osebnih interesov, ampak da se zavzemajo za boljšo samopreskrbo, o kateri v zadnjem času številni radi govorijo. Kmetje so zatrjevali, da bi na teh zemljiščih lahko pridelali žita za milijon hlebcev kruha na leto. Večinoma so danes tu hmeljišča, 95 odstotkov hmelja pa izvozijo.
Odločanje po polžje
Civilna iniciativa Braslovče (CIB) je trasi, ki je znova v igri, nasprotovala že od leta 2007. Je najdražja, po oceni ministrstva za okolje in prostor bo stala 314 milijonov evrov, po navedbah CIB 480 milijonov evrov. Proti njej so bili številni strokovnjaki, tudi nekateri ministri, nazadnje Dejan Židan, ki je bil preglasovan.
Različnih tras je bilo preverjenih šest, tri so bile boljše od ostalih, vendar je tudi tem vedno nekaj manjkalo. Trenutno sporna F2-2 je problematična zaradi kmetijskih zemljišč, F6 ob sedanji cesti proti Velenju, ker bi bil promet zaradi gradnje moten vsaj štiri leta, F3b zaradi zavarovanega Ponikovskega krasa. Obe ostali, tako F6 kot F3b, CIB podpira, je povedal predstavnik iniciative Urban Jeriha: »Če Mestna občina Velenje vztraja, da je Velenje in njihova točka priključevanja nujna, potem je boljša trasa F3b, saj po Velenju ta trasa poteka povsem enako kot pri trasi F2-2.«
Dolgotrajno odločanje med trasami pa ni prineslo le čakanja. Zakonca Rak sta tako več let spraševala, ali lahko postavita hišo, ki danes stoji točno na sporni trasi F2-2. »Na ministrstvu so nama rekli, da hitre ceste zagotovo ne bo tu. Decembra 2013 sva se vselila v novo hišo,« pojasnjuje Marjana Rak.
Po enajstih letih odločanja o trasi imajo vsega dovolj tudi v Šaleški dolini, kjer opozarjajo, da je vsak dan, ko ceste ni, zamujen. Velenjski župan Bojan Kontič je očitke na protestu, da je za obnovljeno sporno traso kriv velenjski lobi, komentiral: »Očitno je braslovški lobi močnejši, če ceste še vedno nimamo. Sploh pa ne gre za lobije, ampak za zahteve gospodarstva. Zgornja Savinjska, Šaleška in Koroška to cesto nujno potrebujejo in to je javni interes. Je pa najlaže protestirati tistim, ki imajo avtocesto na dvorišču.« Da je hitra cesta nujna ne le za razvoj, ampak sploh za obstoj gospodarstva v tem delu Slovenije, so gospodarstveniki opozorili že večkrat.
Boj za kmetijsko zemljo
Še bolj nujna pa je kmetijska zemlja, so opozarjali kmetje. V Parižlje jih je prišel podpret tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je opozoril, da je v Sloveniji na prebivalca le še 800 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč, kar je najmanj v Evropi.
Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je dodal, da je bilo v času Marije Terezije milijon hektarov obdelovalnih kmetijskih površin, danes jih je v Sloveniji le še 470.000 hektarov. Prav v Braslovčah so jih nekaj izgubili po lastni volji, ko je občinski svet leta 2008 sprejel prostorski načrt, ki je kar 140 hektarov kmetijskih zemljišč spremenil v zazidalna. Takrat se civilna iniciativa ni oglasila. Jeriha je dejal, da zato, ker se ukvarja s hitro cesto in ne z lokalnimi zadevami. Se je pa oglasilo kmetijsko ministrstvo in tudi ustavno sodišče, ki je prostorski načrt razveljavilo leta 2012. Nov prostorski načrt je bil sprejet januarja letos, vseh 140 izgubljenih kmetijskih hektarov niso mogli nadomestiti, nekaj jih je tudi že pozidanih.
