Obnovljivi viri bodo do leta 2040 prvi v elektrarnah

Danes je prvi energent za proizvodnjo elektrike premog, do leta 2040 bodo to postali obnovljivi viri, kot so voda, sonce in veter.

ned, 01.10.2017, 22:00

Skupne potrebe po energiji v svetu se bodo do leta 2040 povečale za 28 odstotkov glede na sedanjo raven, poraba elektrike pa bo večja za kar 45 odstotkov.

Prispevek obnovljivih virov k proizvodnji elektrike se bo do leta 2040 povečeval hitreje od porabe drugih virov, kljub temu pa bo leta 2040 še vedno več kot polovica elektrike pridobljena iz fosilnih goriv. Tudi izpusti toplogrednih plinov v energetskem sektorju se bodo še povečevali, za 16 odstotkov do leta 2040.

Skupna svetovna proizvodnja električne energije se bo s 23,4 bilijona kilovatnih ur leta 2015 povečala na 34 bilijonov kilovatnih ur, je v svežem poročilu o gibanjih na energetskem trgu (International Energy Outlook 2017) napovedala ameriška agencija za energijo Energy Information Administation (EIA).

Podobno kot že nekaj desetletij je elektrika še vedno vrsta energije z najhitrejšo rastjo. Vzrok za to je predvsem to, da je ta vrsta energije za končnega uporabnika daleč najčistejša in najbolj udobna za uporabo. Po eni strani marsikaj v sodobni tehnologiji brez elektrike ne deluje, po drugi strani pa vse večje potrebe po njej spodbujajo tudi izboljšave v električnih omrežjih (na primer, uvajanje pametnih omrežij, ki omogočajo integracijo velikega števila malih proizvajalcev), ki se med sabo čezmejno povezujejo in gradijo vse bolj konkurenčen mednarodni trg.

Dvojna rast manj razvitih

Najmočnejšo rast v proizvodnji in porabi električne energije pričakuje EIA v državah v razvoju, ki niso članice OECD. V teh državah povprečna letna rast povpraševanja po elektriki lahko doseže 1,9 odstotka, napajal pa jo bo vse boljši osebni standard – večje povpraševanje po domačih gospodinjskih aparatih in elektronskih napravah, večja poraba v poslovnih storitvah, bolnišnicah, šolah, pisarniških prostorih in nakupovalnih središčih. Po drugi strani pa bo v državah OECD, kjer je tržna infrastruktura že »zrela«, rast prebivalstva pa je nizka ali celo upada, povpraševanje po elektriki raslo le po odstotek na leto.

V prihodnjih 25 letih bodo nastale tudi velike spremembe v strukturi virov, iz katerih pridobivamo električno energijo. Tudi projekcije EIA kažejo, da so najhitreje rastoča skupina obnovljivi viri energije, saj se bo njihovo vključevanje v proizvodnjo elektrike do leta 2040 povečevalo povprečno po 2,8 odstotka na leto. V tej skupini je še vedno razmeroma stabilna voda (hidroenergetski potencial rek je v bistvu omejen vir in je v marsikateri državi že močno izkoriščen), nadpovprečno pa se bosta povečevali uporaba sončne in vetrne energije. Nevodni obnovljivi viri so leta 2015 v proizvodnji električne energije na svetu nastopali s sedmimi odstotki, do leta 2040 naj bi se ta delež podvoji.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Za zelo perspektiven vir pridobivanja električne energije velja zemeljski plin, ki mu bo delež uporabe rasel le nekoliko počasneje kot obnovljivim virom. Njegova prednost so predvsem zelo velike zaloge tega energenta, nove tehnologije pri pridobivanju in transportu plina pa omogočajo, da je tudi cenovno še vedno konkurenčen. Zemeljski plin je sicer fosilno gorivo in ob energetski uporabi »pušča za sabo« škodljive toplogredne pline, vendar precej manj kot premog.

Premog še ni za »odpis«

Vendar tudi umazani premog do leta 2040 še zdaleč ne bo pozabljen. Ostaja najcenejši energetski vir za proizvodnjo elektrike, države želijo upočasniti njegovo uporabo predvsem zaradi odzivanja na podnebne spremembe. Poraba premoga je v prvem desetletju 21. stoletja doživela bum predvsem na Kitajskem, do leta 2040 pa naj bi se njegova uporaba v energetske namene povečevala po 0,4-odstotni stopnji. Upadel pa bo njegov relativni pomen: premog je zdaj najpomembnejši energetski vir v proizvodnji elektrike, do leta 2040 bo zdrsnil na tretje mesto (za obnovljivimi viri in zemeljskim plinom).

Jedrska energija je še vedno tehnologija, s katero bi lahko omejili težave pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Vendar prinaša s seboj toliko drugih okoljskih in varnostnih tveganj, da v marsikaterem delu sveta javnost odločno nasprotuje gradnji novih jedrskih elektrarn. EIA napoveduje, da bodo nove gradili predvsem na Kitajskem in drugje v državah v razvoju.

Prijavi sovražni govor