Tiskane izdaje
Koper – Kitajci v Luko Koper že zaradi omejitev v koncesijski pogodbi ne bi mogli vlagati. Pa tudi zato, ker lahko Luka zastavljene projekte spelje sama. Veliko stvarneje bi bilo pričakovati, da bi v naslednjih letih bistveno povečali pretovor zabojnikov skozi Slovenijo. To nam je povedal Andraž Novak, namestnik predsednika uprave Luke Koper, pred današnjim obiskom velike delegacije kitajskih gospodarstvenikov.
Koprsko pristanišče bo danes obiskalo za tri avtobuse predstavnikov kitajskega gospodarstva in države. V Luki Koper jim bodo lahko predstavili poslovne in razvojne načrte. Še največ možnosti vidijo pri povečevanju pretovora. Luka Koper pretovori zdaj le približno 100.000 kitajskih zabojnikov za Evropo, medtem ko jih ladje prevažajo več kot 10 milijonov v severnoevropska pristanišča. Andraž Novak meni, da kitajski poslovneži preprosto ne poznajo dovolj možnosti severnojadranskih pristanišč.
Pot ladje z Daljnjega vzhoda do Kopra je za približno sedem dni krajša kot do Rotterdama; če računamo še pot nazaj, je to 14 dni ladijskih stroškov, kar pomeni 250.000 do 300.000 evrov nepotrebnih stroškov, da o obremenjevanju okolja ne govorimo. Če bi severnojadranska pristanišča prevzela samo petino kitajskih zabojnikov, ki zdaj ubirajo daljšo pot, bi to prinašalo krepko prek dva milijona kontejnerjev, za kar bi ta pristanišča potrebovala nekaj let, da se primerno opremijo in zgradijo infrastrukturo.
Kitajce ob sodelovanju s koprskim pristaniščem zanima povezano vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi se lahko z državo dogovorili za vlaganja v železniško infrastrukturo. Z upravo Luke Koper se bodo danes pogovarjali predstavniki drugega največjega kitajskega gradbenega podjetja in enega največjih za gradnjo železnic na svetu China Railway Construction Corporation. S predstavniki slednjega sta se decembra lani v Šanghaju pogovarjala tedanji predsednik uprave Luke Gašpar Gašpar Mišič in koprski župan Boris Popovič, ki sta jih tudi povabila v Koper.
Zanima jih infrastruktura
Ponudili so tudi brezplačno izdelavo novih projektov. »Za progo zelo hitrega vlaka med letališčem in Šanghajem so od začetka projektiranja do odprtja proge potrebovali 22 mesecev. Dejali so nam, da bi pri nas zaradi vseh postopkov potrebovali najbrž več kot 22 let. Bojim se, da si bodo tudi tokrat Slovenijo bolj ogledovali, kot sklepali konkretne dogovore,« je dejal nekdanji prvi mož Luke Koper.
Kitajska gradbena podjetja že gradijo ceste v Srbiji, dogovarjajo se za prenovo 300 kilometrov železnice med Beogradom in Budimpešto. Že pred skoraj enim letom pa so hrvaški predstavniki države ponudili Kitajcem Hrvaško kot vstopno točko v regijo in odpravo ovir za naložbe. Investirala naj bi v številne turistične, pristaniške in druge infrastrukturne projekte.
Z ministrstva za infrastrukturo nam še niso odgovorili, ali bodo kitajske gospodarstvenike povabili na morebitni razpis za pridobitev nezavezujočih ponudb za gradnjo drugega tira. So pa odgovorili drugače, kot so nam pojasnili v Luki, da bi namreč v Luki v skladu s koncesijsko pogodbo lahko pridobili podizvajalce za izvedbo posameznih projektov.
Z DRI upravljanje investicij so nam odgovorili, da je za drugi tir predvidenih več delnih gradbenih dovoljenj in da bodo prva izdana v prvi polovici leta 2015. Država bo objavila mednarodni razpis za izvajalce, nanj se bodo lahko prijavila tudi kitajska podjetja. Verodostojnih informacij o cenah, ki jih kitajski izvajalci dosegajo v svetu, na DRI nimajo, odgovorili pa so, da bi jih ti podatki zanimali.
