Odprta kuhinja pred imenovanjem šefov DUTB

Izbira izvršnih direktorjev bo šla najverjetneje težko mimo izsledkov revizije poslovanja slabe banke. 

ned, 15.10.2017, 21:00

Ljubljana – Čez teden dni se bodo predvidoma sestali vsi štirje neizvršni direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in takrat naj bi razpravljali tudi o imenovanju dveh novih izvršnih direktorjev družbe. Janezu Škrubeju in Alešu Koršiču bo mandat potekel konec leta.

Čeprav naj bi se po enih informacijah Škrubeju obetal nov mandat, je to, kakor pojasnjujejo naši sogovorniki, malo verjetno. Ugotovitve revizije poslov slabe banke naj bi bile preveč obremenjujoče.

Upravni odbor DUTB je razpis za dva izvršna direktorja objavil v začetku julija, od tridesetih kandidatur, prispelih na razpis, pa se je v ožji izbor uvrstilo osem kandidatov. Kadrovska komisija, ki jo je po naših podatkih vodil predsednik upravnega odbora Miha Juhart, je pripravila seznam, opravljeni pa so bili tudi razgovori s kandidati, ki so se uvrstili v ožji izbor. »Kadrovska komisija je opravila svoje delo, zdaj pa smo odločanje prevzeli neizvršni direktorji,« nam je pojasnil Juhart in dodal, da ti pri izbiri izvršnih direktorjev niso vezani na mnenje kadrovske komisije.

Juhart je pojasnil tudi, da bodo o izvršnih direktorjih najverjetneje razpravljali šele takrat, ko bodo na seji vsi neizvršni direktorji, ko se bo seje torej udeležil tudi Španec Juan Barba Silvela. Na seji, ki je sklicana za 24. oktober, bodo o izvršnih direktorjih nedvomno razpravljali. »Če bo soglasje, bomo opravili imenovanje,« je dejal Juhart in hkrati zatrdil, da je kljub informacijam, ki se pojavljajo v javnosti – v ožji izbor naj bi se poleg Škrubeja uvrstil še Jože Jaklin, nekdanji član uprave Luke Koper, nazadnje predsednik uprave DZS in prokurist v dveh družbah slabe banke –, še vse odprto.

Dvom o primernosti kandidatov

Da omenjena kandidata nimata možnosti za imenovanje, je slišati predvsem v krogih blizu vlade. Zlasti naj bi to veljalo za Škrubeja, ki naj bi ga bremenila predvsem njegova vloga pri nekaterih prodajah DUTB iz preteklosti. Pod drobnogledom se je v reviziji poslov slabe banke po naših informacijah znašla tudi prodaja terjatev do ACH in družbe Protej (glavnega delničarja ACH, ki je bil v lasti menedžerjev) in po neuradnih informacijah – v DUTB zadeve ne komentirajo – so bile tudi v tem primeru, kot v primeru prodaje bohinjskega hotela, ki je pristal v rokah dolžnika, ugotovljene nekatere nepravilnosti.

Z izsledki notranje revizije poslov DUTB se je seznanila tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. »O izsledkih postopkov prodaj iz leta 2014 in 2015 smo opravili tudi pogovor z izvršnimi in neizvršenimi direktorji. DUTB smo zaprosili še za nekaj dodatnih pojasnil, ki jih še čakamo,« so redkobesedni na finančnem ministrstvu.

Morda bo nekaj dilem odpravilo računsko sodišče, ki pregleduje pravilnost, gospodarnost in učinkovitost poslovanja DUTB v letih 2014 in 2015, čeprav revizija najverjetneje ne bo končana pred koncem leta. Je pa računsko sodišče, kot je znano, že pregledalo prenos terjatev z NLB na slabo banko.

Posel z ACH še buri duhove

V DUTB je bilo ob sanaciji bank z velikim diskontom prenesenih za več kot 105 milijonov evrov kreditov ACH, dve tretjini tega z NLB, s katere so prenesli tudi malo več kot 18 milijonov evrov terjatev do družbe Protej, po dostopnih podatkih so bile ovrednotene na nič. Že pri prenosu kreditov se je pojavljalo vprašanje, zakaj so bili ti sploh preneseni na slabo banko, če je ACH imel še drugo premoženje, s katerim bi lahko v celoti odplačala dolg, in tudi NLB naj bi ocenila, da je bilo zavarovanje kreditov dobro. Odločitev o tem, kateri krediti bodo preneseni na DUTB, naj bi bila sprejeta skladno s kriteriji in zahtevami Banke Slovenije ter v ta namen posebej ustanovljene medresorske skupine.

Tudi iz revizijskega poročila o prenosih terjatev z NLB na DUTB je mogoče razbrati, da že seznam terjatev za prenos ni bil urejen transparentno. Prenosu terjatev na DUTB je sledila hitra prodaja terjatev, zaradi diskonta pri prenosu pa naj bi zaslužila cela veriga preprodajalcev. Neuradno se govori o zaslužku v višini več deset milijonov evrov. Zaslužila je DUTB, ki je nizko vrednotene terjatve, ki so bile prenesene nanjo, prodala ameriški investicijski banki Bank of America Merrill Lynch (BAML), nato pa BAML, ki ji je ACH poplačal terjatve s posojilom ruske banke VTB. Na koncu je zaslužila še ruska VTB, ker je dobila poplačano posojilo, preostanek pa je prevzel francoski proizvajalec avtodomov Trigano, kupec Proteja oziroma Adrie Mobila. Po pisanju časnika Finance, je bil pred kratkim sklenjeni posel s Francozi vreden 181 milijonov evrov, Herman Rigelnik, nekdanji prvi mož ACH, je zaradi svojega deleža v Proteju, ki je bil, kot rečeno, ob sanaciji bank ocenjen kot ničvreden, bogatejši za premoženje, vredno okoli 27 milijonov evrov. Kratko pa smo potegnili davkoplačevalci s pokritjem bančne luknje.

Prijavi sovražni govor