Ograje so grde in neustrezne

Tretji avtocestni pas med Ljubljano in Vrhniko je kljub ograjam možen, a brez odstavnega pasu.

Objavljeno
21. januar 2016 19.49
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana - Poročilo o izvajanju nacionalnega plana izgradnje avtocest (NPIA) v letih 2013 in 2014 je po mnenju razpravljalcev v matičnem infrastrukturnem državnozborskem odboru na njihove mize prišlo prepozno. O lanskem letu bi si želeli govoriti prej - zato kakšnih večjih razprav danes niti ni bilo.

Jernej Verbič je prenesel ugotovitve državnih svetnikov, da je bilo za avtocestni odsek Hajdina - Ormož porabljenih že deset milijonov evrov, ceste pa ni.

Danilo Anton Ranc je spregovoril o neprimernih protihrupnih ograjah pri Celju in predlagal, da se jih vrne proizvajalcem in na njihovo mesto postavi lesene ograje, na primer take, kot jih proizvajalec iz Dravograda namešča ob avstrijskih avtocestah.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Grebenšek je pojasnil, da v minuli evropski finančni sedemletki za ceste ni bilo veliko denarja, dejansko le za protihrupne ograje. In ker bo te treba slejkoprej postaviti bi seveda bilo nespametno, če evropskega denarja - kar 85 odstotkov ga je bilo - ne bi porabili.

V. d. predsednika uprave Darsa Tomaž Vidic se je strinjal, da ograje niso projekt, s katerim bi se Dars lahko pohvalil. Ključni problem pa je, da celjske ne ustrezajo zahtevam - kar bodo morali izvajalci popraviti, menjava pa ne pride v poštev, ker ni v skladu s pogodbo.

Danijela Krivca je zanimalo, kaj bo s tretjim pasom na odseku med Vrhniko in Ljubljano, ko so tam pravzaprav postavljene nove protihrupne ograje. Tomaž Vidic je pojasnil, da obstoječe ograje skupaj s širitvijo v ločilni sredinski pas omogočajo gradnjo tretjega pasu, vendar brez odstavnega pasu, samo z odstavnimi nišami. Projektantska rešitev je bila lani obdelana, pri načrtovanju protihrupnih ograj pa upoštevana. Osebno pa meni, da projekt ni bil optimalno zastavljen in se je o njem tudi sam spraševal.

Na vprašanje, kdaj bodo padle cestninske postaje, je Tomaž Vidic pojasnil da takoj po uvedbi elektronskega cestninjenja za težji promet v prostem prometnem toku. Glede na to, da v Darsu pregledujejo ponudbe in ob pričakovanih revizijskih zahtevkih bi naročilo lahko bilo oddano proti koncu letošnjega leta.