Tiskane izdaje
Ljubljana – Na območju Petišovcev naj bi bilo v plasti peščenjakov tri kilometre pod tlemi približno deset milijard kubičnih metrov plina, na leto bi ga črpali 100 milijonov kubičnih metrov. »Plin ima odprta vrata,« je dejal Danijel Levičar z ministrstva za infrastrukturo.
»99,5 odstotka Slovencev ne ve, da proizvodnja plina v Petišovcih poteka že 60 let, nič novega se ne bo dogajalo,« je dejal Miha Valentinčič iz Geoenerga in Petrola. Dodal je, da plin s panonskega območja izkoriščajo vse sosednje države. V Sloveniji je vrh proizvodnje pomenilo 80 milijonov kubičnih metrov plina leta 1987, v zadnjih letih pa proizvedejo približno tri milijone kubičnih metrov. Zato je Slovenija skoraj 100-odstotno odvisna od uvoza plina, kar za sosednje države ne velja.
Valentinčič je omenil še, da je tuj investitor Ascent, ki je prevzel tudi vsa tveganja, v projekt vložil že 40 milijonov evrov. »Cilj projektnih partnerjev je, da se petišovski plin čim prej spravi v nacionalno distribucijsko omrežje. Če Petrol Geoterm v doglednem času dobi okoljevarstveno dovoljenje za obrat čiščenja plina, bi proizvodnja 10 odstotkov slovenskih potreb po plinu lahko stekla v letu 2016,« je Valentinčič razkril načrte. Poudaril je, da je pri ameriškem frakturiranju poraba vode na eno fazo med 5000 in 20.000 litrov, pri petišovskih peščenjakih pa le med 100 in 500 kubičnih metrov. Kot je še zatrdil, so se spremenili tudi dodatki v vodi, niso več strupeni, zamenjujejo jih organski. Miloš Markič iz geološkega zavoda je dodal, da študija ni pokazala nobenih škodljivih vplivov hidravlične stimulacije peščenjakov na okolje.
Podpora z opozorili
»Ta projekt gre zagotovo v smeri zmanjševanja uvozne odvisnosti in ga na ministrstvu podpiramo. Plin je fosilni energent, ki najmanj obremenjuje okolje in lahko omogoči, da izpolnimo podnebne cilje,« je dejal Danijel Levičar iz direktorata za energijo. Franc Žlahtič iz Plinovodov je menil, da je glavno vprašanje, kaj bomo s tem plinom počeli. »Nafte ni več, tam sta plin in topla voda. To je gotovo osnova za strateški razmislek. Plin je namreč uporaben tudi v kemični industriji in še kje, kjer doseže višjo ceno kot v plinovodu. V tem molekula tekmuje z molekulo, ne glede od kod prihaja,« je dejal Žlahtič.
»Projekt podpiramo tako v Plinovodih kot v energetiki. Sklenjene imamo pogodbe o priključitvi na omrežje, zdaj čakamo na uresničitev projekta. Slovenija ima težave pri odločanju, ne samo za projekte, tudi pri umeščanju v prostor. Najtežji je ravno postopek na Arsu, brez dogovora z okoljevarstveniki se ne boste ničemur izognili,« je Valentinčiča, ki je omenil, da je ključna ovira okoljevarstveno dovoljenje za obrat za čiščenje plina, opozoril Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov.
Nekdanja evropska poslanka Romana Jordan je pojasnila, da ni več slovenskega, je le še evropski trg plina. »Če se razvije tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, bo plin po letu 2035 dobil pomembnejšo vlogo; če se ne, bo plin še naprej le podpora obnovljivim virom energije,« pravi Jordanova in dodala, da se evropske države o alternativnih virih plina odločajo različno, nekatere so tako dejavnost prepovedale, nekatere jo dovoljujejo.
