Tiskane izdaje
Ljubljana – V času zaostrenih razmer na trgu plina Energetska skupnost, direktor njenega sekretariata je Janez Kopač, v Ljubljani danes in jutri organizira že 9. plinski forum. Vendar na njem ne bo slovenskih predstavitev, čeprav bi bilo to po mnenju stroke koristno za vse.
Neformalno vabilo na forum je prišlo iz služb Gazproma, kjer bi radi preverili utrip v Sloveniji, pa tudi drugih državah, ki so še bistveno bolj odvisne od ruskega plina. Pomembnost forumu poleg tega dviguje kriza v Ukrajini in nove napovedi omejitev izvoza plina, pa tudi zdaj že precej vprašljiv projekt plinovoda Južni tok. V teh razmerah bi lahko Slovenija forum vsaj malo izkoristila tudi za uveljavljanje slovenskih interesov, tako vsaj meni stroka. »Forum je vsako leto organiziran v Sloveniji, ker je tako določeno v sklepu o izvedbi foruma iz leta 2008. Ponavadi je v Ljubljani, bil pa je tudi že na Bledu. To je forum Energetske skupnosti in ne forum slovenskih podjetij. Organizator je sekretariat Energetske skupnosti, program pa odobri Evropska komisija, ki forumu tudi predseduje. Seveda so vsi plinski deležniki, tudi slovenski, vabljeni k udeležbi,« odgovarja Janez Kopač.
Tuje izkušnje
V Energetski skupnosti so od 2006 Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo in Makedonija, od 2010 Moldavija, od 2011 Srbija in Ukrajina, pogodbenica pa je tudi Evropska unija in tako vse države članice. Z Gruzijo potekajo pogajanja o pristopu, Norveška, Turčija in Armenija so opazovalke. Cilj je združevanje energetskih trgov vzhodne Evrope s trgom EU. Na forumu v Ljubljani bodo predstavili povezovanje madžarskih in romunskih plinovodnih zmogljivosti, mogočih podaljških na Slovaško, Hrvaško in v Srbijo, poglede na Južni tok bodo predstavili Makedonci, Srbi in predstavniki BiH, Ukrajinci bodo predstavili projekt posodobitve plinovoda z roba polarnega kroga, predstavitev bo doživel tudi projekt Jonskega Jadranskega plinovoda (IAP).
Slovenskih predstavitev ne bo, čeprav stroka pravi, da bi se odzvala na povabilo za sodelovanje. Predstavili bi lahko skupne plinovodne projekte Avstrije, Slovenije in Hrvaške, tudi o Južnem toku bi lahko kaj povedali. Ne nazadnje bodo Plinovodi letos končali gradnjo druge hrbtenice plinovoda od Avstrije do Vodic in tretje enote kompresorske postaje v Kidričevem. Na meji z Italijo so plinovodne povezave že skladne z evropsko zakonodajo, plin lahko teče v obe smeri. Na meji z Avstrijo velja odpustek do leta 2018, od takrat bodo tudi na tej meji morali omogočiti povratni tok. Za tako ureditev za Hrvaško bo treba postaviti še eno kompresorsko postajo.
Izvedeli smo tudi za še eno možnost trase Južnega toka. Po tej različici naj bi plinovod zgradili do Kidričevega, tam pa naj bi se razcepil v dva kraka, proti Avstriji in proti Italiji, vendar ne po zgornjesavskih dolinah. Vendar je ob tem tudi neuradno opozorilo, da vrh Gazproma ne ve, kaj bo z Južnim tokom. Ta odločitev naj bi namreč bila politična in povezana z rešitvijo ukrajinske krize.
Slovenija medlo
»O dogodku smo seznanjeni in vabilo smo prejeli. Sloveniji je bila zaupana čast gostiteljice plinskega foruma v okviru Energetske skupnosti, zato smo veseli, da se vsakoletni dogodek odvija pri nas. Slovenija ima v okviru Stalne visoke skupine Energetske skupnosti svojega predstavnika, zato smo na tehnični ravni redno vključeni v vse dogodke, ki jih Energetska skupnost organizira,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki bo zagotovilo udeležbo na forumu, vendar le na ekspertni ravni. Podobno odgovarjajo v Plinovodih in Geoplinu. Direktorjev in članov uprav na forumu ne bo. Iz Plinovodov bodo poslali tri strokovnjake in Geoplina enega ali dva. Glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc bo v sredo namreč na srečanju z direktorji sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za plin Slovaške, Madžarske, Poljske in še nekaterih držav v Bruslju.
Glede na to, da ima Energetska skupnost za direktorja sekretariata Janeza Kopača, da je Eberlinc v upravnem odboru ENTSOG, združenja evropskih sistemskih operaterjev plinskih omrežij, da ima Slovenija sedež ACER, ki predlaga zakonodajo za električna in plinovodna omrežja, zraven pa še lepo priložnost za zasedbo podpredsedniškega položaja za energetiko v Komisiji, je po mnenju stroke mlačen odnos do plinskega foruma zelo nenavaden. Tako gre mimo še ena priložnost za uveljavljanje slovenskih interesov in interesov regije, ki je zaradi morebitne plinske krize najbolj ranljiva, v EU.
