Tiskane izdaje
Ljubljana – Bralec nam je poslal račun za porabo kubičnega metra plina, ta je ob ceni plina dobrih 30 centov znašal celotnih 10,44 evra s pripisom, da je to dejanska cena kubičnega metra zemeljskega plina. Vendar je delež plina v računu zanemarljiv, bistveno več stanejo omrežje, prispevki in davki.
Poleti, ko poraba zemeljskega plina in vroče vode v gospodinjstvih pade, na računih ostanejo fiksne postavke za distribucijo in meritve oziroma cene za vzdrževanje ter posodobitve plinskega in toplovodnega omrežja. To pri računih za elektriko ni tako izrazito, saj ni tako velikih nihanj. Kubični meter plina za povprečno štiričlansko gospodinjstvo v Ljubljani je tako julija skupaj stal 10,44 evra, če gospodinjstvo bralca, ki nam je poslal račun Petrola, ne bi porabilo nič plina, pa bi račun znašal 9,11 evra.
Še več stane neuporaba vroče vode daljinskega ogrevanja. Za nič dobavljene toplote je povprečno gospodinjstvo v bloku v Ljubljani plačalo 10,47 evra, pri čemer je priključna moč znašala 8,31 evra, vzdrževanje merilnika 0,27 evra, davek na dodano vrednost pa 1,89 evra. Ob tem, da je daljinsko ogrevanje v Ljubljani med cenejšimi v državi, plinsko omrežje pa je dovolj razvejano, da omogoča konkurenco. V večini drugih krajev v državi so razmere drugačne.
Pavšal za manjše razburjenje
Veliko gospodinjstev se odloča za pavšalno plačevanje tako plina kot toplote. Osnova za takšno plačevanje je skupna poraba v preteklem letu, razdeljena na 12 približno enakih obrokov. V tem primeru računi poleti znašajo enako kot pozimi. Povprečno gospodinjstvo, ki uporablja zemeljski plin tudi za ogrevanje, ima priključek, ki omogoča dobavo med 501 in 1500 kubičnih metrov plina na leto, oznaka takšnega priključka na računu pa je C(DK3). To pomeni od dobrih 40 do 125 kubičnih metrov plina na mesec ob tem, da je poleti poraba zelo majhna, pozimi pa velika.
Po podatkih VaasaETT, ki pripravlja indeks HEPI, najdražji plin plačujejo v Stockholmu, kar je mogoče razložiti s tem, da je na vsem Švedskem le 33.000 gospodinjstev, ki uporabljajo plin. Ljubljana je s 7,25 centa za kWh plina na šestem mestu, cenejša od Rima in Dunaja, a dražja od Berlina, Zagreba in Budimpešte. Z upoštevanjem kupne moči je Ljubljana še višje, na četrtem mestu. V Sloveniji po teh podatkih plin pomeni 46 odstotkov končnega računa, omrežnina znaša 27 odstotkov, prispevki devet odstotkov, davek na dodano vrednost pa 18 odstotkov.
Omrežnine, prispevki vse višji
Pri porabi enega kubičnega metra plina v Ljubljani je delež plina v končnem računu zgolj 3,16-odstoten, delež davkov, prispevkov in taks je 18,68-odstoten, delež omrežnine in meritev pa 78,16-odstoten. Tudi pri porabi 50 kubičnih metrov plina na mesec so deleži še drugačni od podatkov HEPI, za plačilo dobavljenega plina gre 36,57 odstotka denarja, za davke, prispevke in takse 25,58 odstotka, za omrežje pa 37,85 odstotka denarja. Še pri porabi 100 kubičnih metrov delež plina pride le do 41 odstotkov. Za razmerje, kot ga ugotavlja VaasaETT, bi gospodinjstvo moralo porabiti približno 300 kubičnih metrov plina. Cene plina so od konca junija 2005 zrasle z 0,30 evra na 0,39 evra leta 2010 in do konca junija letos spet padle na 0,33 evra na kubični meter. Omrežnina in zneski za meritve so se višali, leta 2005 so za dobavo kubičnega metra plina znašali 4,21 evra, leta 2010 že 5,40 evra, letos pa 6,40 evra. Vseskozi so se višali tudi prispevki, trošarine in takse, lani je bil poleg tega uveden prispevek za obnovljive vire in soproizvodnjo elektrike in toplote, povišala se je stopnja davka na dodano vrednost, z 20 na 22 odstotkov. Dobava kubičnega metra plina se je od leta 2005 podražila za skoraj tri evre, kljub odpiranju trga plina od leta 2007.
Porabo plina znatno poveča šele ogrevanje vode in zlasti prostorov. Foto Dejan Javornik/Delo
Podjetja, ki upravljajo omrežja, tako električno kot plinsko, pravijo, da so omrežnine še prenizke za posodobitve in razvoj omrežij. Omrežnina za elektriko je določena glede na dejanski prenos elektrike, distributerji pa opozarjajo, da morajo biti omrežja dimenzionirana glede na konice porabe, ne morejo se prilagajati nihanju porabe. Na to pa imajo vsi uporabniki nekaj vpliva. Z zmanjšanjem porabe, denimo zaradi toplotne izolacije stavbe, lahko zahtevajo manjši priključek, to pa že prinaša manjše fiksne stroške oziroma zmanjšanje plačila za priključno moč. Poraba zemeljskega plina se je v Sloveniji stabilizirala. Trend padanja v gospodinjstvih se nadaljuje zaradi nadomestnih energentov, od lesa do toplotnih črpalk, ter ukrepov za učinkovito rabo energije, priznavajo tudi trgovci s plinom. V industriji pa se poraba pri sedanjih uporabnikih rahlo povečuje, saj se cene plina znižujejo. A tudi v gospodarstvu menijo, da so obremenitve plina z davki, prispevki in omrežninami previsoke, vsaj v primerjavi s konkurenco v tujini.
