Tiskane izdaje
Poleg proizvodnja elektrike se je januarja zmanjšala tudi oskrba z energenti. Januarja letos je neto skupna proizvodnja električne energije znašala 1318 gigavatnih ur (GWh), poraba pa se je glede na december 2016 povečala za 9 odstotkov na 1361 GWh.
Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah se je zmanjšala za 30 odsotkov. V termoelektrarnah je bila proizvodnja večja za 4 odstotke, v jedrski elektrarni Krško pa je bila proizvodnja manjša za en odstotek.
Večji proizvodnji elektrike v termoelektrarnah je sledila tudi večja poraba goriv. Tako je bila skupna poraba goriv januarja v primerjavi z decembrom večja za 6 odstotkov. Januarja 2017 smo uvozili 773 GWh, izvozili pa 701 GWh električne energije.
Padec oskrbe
Januarja so statistiki zaznali tudi padec oskrbe pri vseh energentih, razen pri zemeljskemu plinu. Oskrba se je pri plinu v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 23 odstotkov. Oskrba z ekstra lahkom kurilnim oljem se je znižala za 72 odstotkov, oskrba z drugimi naftnimi proizvodi za 45 odstotkov, kurilnim oljem z manj kot odstotno vsebnostjo žvepla za 40 odstotkov, dizelskim gorivom za 34 odstotkov, koksom za 28 odstotkov, lignitom za 8 odstotkov, oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje pa za 7 odsotkov.
Zima je glavna
V energetiki pravijo, da je glavno gonilo takih rezultatov zima oziroma mraz in sneg. Cene elektrike so v določenih trenutkih dosegale tudi 300 evrov na megavatno uro, zato je tudi Teš 6 gladko pokrival vse svoje stroške. Narava prodaje zemeljskega plina pa je taka, da bolj ko je mraz, več plina porabniki zajamejo iz plinovodov. Prodaja kurilnega olja doživi vrh ob ugodnih ponudbah pred sezono, potem pa pada.
