Potniški droni v Dubaju že julija letos, hyperloop leta 2020

Dubajska agencija za transport (RTA) je pred tednom dni napovedala, da bodo že julija letos za prevoze po mestu začeli uporabljati potniške drone. V uporabi so že samovozeča električna vozila, načrtujejo pa tudi prevoze hyperloop.

Pri dronih gre za kitajski model EHang 184 AAV (Autonomous Aerial Vehicle), ki lahko sprejme enega potnika, težkega do sto kilogramov, in manjšo potovalko. Dron je v zraku lahko največ pol ure. Vodja agencije RTA Mattar al-Tayer je ob predstavitvi potniških dronov dejal, da so jih že testirali in da bodo droni postali najnovejši taksiji.

Prevoz s potniškim dronom EHang 184, ki je prvi tak na svetu, bo avtonomen. Potnik bo kraj potovanja določil z dotikom zaslona, ki je pred njim, vse drugo pa bo opravil avtopilot v komandnem centru. Dron bo lahko letel s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, vendar bo dubajska oblast njegovo hitrost omejila na sto kilometrov na uro. Baterija bo zadoščala za polete na razdaljo do 50 kilometrov.

Potniški dron EHang 184, ki je visok 1,5 metra in tehta 200 kilogramov, ima na štirih rokah osem električnih motorjev z največjo močjo 106 vatov. V kabini je sedež, podoben tistemu v dirkalnikih F1. Pred sedežem je zaslon, prek katerega potnik zlahka poda ukaz za kraj poleta. V kabini, ki je opremljena z brezžičnim spletom 4G, je tudi samodejna klimatska naprava.

Samovozeče električno vozilo EZ10

Dubajski šejk Mohammed bin Rashid Al Maktoum je lani napovedal, da bodo do leta 2030 že 25 odstotkov vseh potniških potovanj v mestu opravili z vozili brez voznika. Za ta namen že zdaj v okolici najvišje stavbe na svetu Burdž Khalife vozijo škatlasta vozila brez voznika EZ10, ki jih izdeluje francoska družba EasyMile.

Električna vozila brez voznika ET10 so že v uporabi v ZDA, Dubaju in na Nizozemskem.

Foto Business Inside Nordic

Gre za vozila na električni pogon, dolga štiri, široka dva in visoka 2,75 metra ter težka 2750 kilogramov, ki lahko sprejmejo največ 12 oseb (šest jih lahko sedi, šest pa stoji). Prirejena so tako, da vanje lahko zapelje tudi invalidski voziček. Vozila EZ10 so namenjena premagovanju zadnje milje na potovanju in so neke vrste »horizontalno dvigalo«.

Lani jeseni so nekaj vozil EZ10 začeli uporabljati v dveh manjših krajih na Nizozemskem, decembra pa v kalifornijskem mestu San Ramon. Z enim polnjenjem baterije vozilo EZ10 lahko pelje 14 ur.

Na pohodu tehnologija hyperloop

Oktobra lani je Dubaj podpisal pogodbo z družbo Hyperloop One (prej Hyperloop Technologies), naj preuči možnosti za vzpostavitev hyperloop povezave med Dubajem in Abu Dabijem. Gre za kapsule, ki lebdijo v posebnih ceveh in se premikajo s pomočjo elektromagnetne levitacije s hitrostjo do 1220 kilometrov na uro.

Koncept prevozov hyperloop je avgusta 2013 prvi predstavil Elon Musk s projektom Hyperloop Alpha in je bil deležen velike pozornosti in navdušenja. S to idejo se Musk nato ni več ukvarjal, ker je okupiran s svojimi električnimi avtomobili Tesla in raketami SpaceX. Uresničevanje ideje nadaljuje investitor Shervin Pishevar iz Silicijeve doline in njegova že omenjena družba Hyperloop One.

Sistem hyperloop je zasnovan tako, da je popolnoma avtonomen in tih. Zgrajen je na stebrih ali v predorih pod zemljo, kar pomeni, da ni nevarnosti križanj na nivojskih prehodih in zahteva veliko manjše pravice kot avtoceste in železniški sistemi za velike hitrosti. Odhod posameznih kapsul je mogoč vsakih 10 do 20 sekund.

Strokovnjake skrbi za varnost letenja z droni

Hyperloop One je bistveno nadgradil prvotno Muskovo zamisel in maja lani severno od Las Vegasa uspešno predstavil delovanje svoje tehnologije. Gradi tudi testno stezo DevLoop, na kateri naj bi še letos predstavil celovito delovanje sistema od nizkotlačnih cevi, levitacije oziroma lebdenja, pogone, vozila in nadzorni sistem. S tem bo opravljen tako imenovani »prvi polet« v celotnem sistemu. Po napovedih družbe Hyperloop One bodo prvi njeni sistemi začeli delovati do leta 2020 v ZDA, Združenih arabskih emiratih, Rusiji, Švici in na Finskem.

In naj se na koncu vrnemo k v uvodu omenjenim potniškim dronom. Omeniti je treba mnenje strokovnjakov za letalske sisteme, ki opozarjajo na zanesljivost omenjenih potniških dronov. Pravijo, da ni problem izdelati takšne drone, problematično je zagotoviti, da ne bo okvar. Po njihovem mnenju bi moral dron opraviti najmanj tisoč ur letenja, preden bi vanj posadili človeka.