Tiskane izdaje
Poraba zemeljskega plina se povečuje tudi v Evropi. Od najprej načrtovane 1,5-odstotne rasti, se je ta lani povečala na 3,4 odstotka. Slovenski trg zemeljskega plina se je v zadnjem obdobju dodobra razvil, saj na njem veljajo enaka pravila kot na evropskem trgu. Na njem deluje veliko dobaviteljev, odjemalci pa so deležni ugodnih pogojev.
Lani se je v Sloveniji poraba zemeljskega plina povečala za osem odstotkov, na 825 milijonov kubičnih metrov. Poleg tega je po našem prenosnem plinovodnem omrežju lani steklo še več kot milijarda kubičnih metrov plina za odjemalce v tujini. Najnižja poraba zemeljskega plina je bila leta 2014, in sicer 760 milijonov kubičnih metrov. Lanski trend se nadaljuje tudi letos, saj se je v prvi polovici leta poraba povečala za približno pet odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani.
Zemeljski plin se ceni že četrto leto
Gotovo so velik pokazatelj delovanja trga tudi cene zemeljskega plina. Nekateri dobavitelji so jih spet znižali še pred začetkom letošnje kurilne sezone in glede na razmere na veleprodajnih trgih je zelo verjetno, da se bodo med letom še znižale. »Gre za nadaljevanje daljšega trenda zniževanja cen, saj se cene zemeljskega plina v Sloveniji že štiri leta zapovrstjo znižujejo. To pomeni, da so cene zemeljskega plina za gospodinjstva pri nas že od druge polovice leta 2014 nižje od povprečja EU, kar je za gospodinjske in druge končne odjemalce odličen podatek.
Lani smo od distribuiranih 302 milijonov kubičnih metrov plina sto milijonov namenili za gospodinjstva, ostalih 202 milijona pa za negospodinjstva,« pojasnjuje direktor Giza DZP (distribucija zemeljskega plina) Urban Odar in dodaja, da čeprav sedanji odjemalci vsako leto porabijo manj energije, se zaradi dodatnih priklopov na plinovodno omrežje višina distribucije zemeljskega plina ohranja oziroma celo povečuje. Tako letos pričakujejo vsaj podobne količine distribuiranega plina kot lani.
Cene zemeljskega plina so, parvijo v Geoplinu, odvisne od cen, ki se oblikujejo na najbližjem trgovskem vozlišču CEGH v Avstriji. Cenovno konkurenčnost Geoplin dosega z razpršenim nabavnim portfeljem, ki vključuje dolgoročne in kratkoročne dobavne pogodbe, sklenjene neposredno z dobavitelji, in tudi z neposrednimi nakupi na trgovalnih vozliščih na OTC-trgih ali prek borz CEGH v Avstriji in ICE v Londonu.
Novi priklopi
V Sloveniji na trgu prodaje na drobno deluje približno 20 dobaviteljev zemeljskega plina. Največji so Geoplin, GEN-I, Adriaplin, Plinarna Maribor, Energetika Ljubljana, Petrol, Petrol Energetika, Domplan, Energetika Celje, Mestni plinovodi in Elektro Celje Energija. Prenosno plinovodno omrežje je dolgo 1155 kilometrov, distribucijsko pa 4633 kilometrov in se nenehno dograjuje. Plinovodno omrežje je dostopno v 82 občinah. Širilo se bo v občinah, kjer je delno že prisotno, hkrati pa tudi v novih občinah. Ena takšnih je Koper z okolico. Slovenija nima lastnih skladišč zemeljskega plina, zato jih Geoplin najema v sosednih državah.
»Slovenski dobavitelji kar najbolj koristijo preskrbi plina prek povezave z Avstrijo. Na plinskem vozlišču v Baumgartnu in avstrijskih skladiščih tako nabavijo največje količine plina. Ta delež je lani znašal že več kot 50 odstotkov celotne dobave. Sledi mu zemeljski plin iz Rusije, katerega delež se je v zadnjem obdobju bistveno zmanjšal. Večino zemeljskega plina sicer dobavimo po kratkoročnih pogodbah. Lani je ta delež znašal več kot 60 odstotkov. Posledično se je precej zmanjšala odvisnost cene zemeljskega plina od cene nafte,« pojasnjuje Urban Odar.
Čedalje več sistemov za mikrokogeneracijo
»V srednjeročnem obdobju pričakujem povečanje decentraliziranih mikrokogeneracij, kjer gre za hkratno proizvajanje elektrike in toplote. Mikrokogeneracije se že vgrajujejo v srednje velike objekte, kot so nakupovalna središča, hoteli, bolnice, večstanovanjski objekti, domovi za ostarele ipd. Perspektivne so predvsem gorivne celice, ki imajo najvišje izkoristke. Te celice bodo sčasoma vgrajene tudi v stanovanjske hiše. To pomeni, da bodo takšne stanovanjske hiše večino potrebne električne energije proizvedle same. In za to si prizadevamo,« pravi Odar.
Zelo velik potencial ima zemeljski plin tudi v prometu. Skladno z evropsko direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva je treba ta energent uvesti v promet. To velja tako za osebne avtomobile, kot tovorni in avtobusni promet. Za zadnja dva pravzaprav druge alternative v srednjeročnem obdobju sploh ni. Žal Slovenija na tem področju zaostaja za drugimi državami. Izjema je le zelena prestolnica Ljubljana, ki ima že 68 avtobusov na zemeljski plin, v drugih mestih pa tega napredka še niso naredili. Težava je tudi to, ker so v Sloveniji za zemeljski plin le tri polnilna mesta, v Italiji jih je okoli tisoč, v Nemčiji 900 in Avstriji 200.
S preklopom na zemeljski plin, preklop na zeleno
Po podatkih študije, ki so jo letos poleti opravili v laboratoriju za okoljske tehnologije v zgradbah na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, je največja prednost ogrevanja na zemeljski plin stroškovna učinkovitost. »Stroški ogrevanja na zemeljski plin so precej nižji od drugih načinov ogrevanja. Dolgoročno to pomeni, da za energijsko hišo razreda E (potratnejša hiša, velika 180 kvadratnih metrov), ki se ogreva na zemeljski plin, prihranki v 20 letih delovanja novega sistema znašajo kar 14.000 evrov.
V primerjavi z drugimi energenti je pri zemeljskem plinu najugodnejša tudi začetna investicija. Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3000 evrov navzgor, investicija pa se povrne v štirih letih. To je hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke (deset let) ali kotla na kurilno olje (trinajst let). In ne nazadnje, cene zemeljskega plina so se v zadnjem obdobju močno znižale. Tako gospodinjstvo kubični meter plina lahko kupi že za 60 centov ali manj, upoštevajoč vse dajatve in davke. In prav cena je eden glavnih razlogov, zakaj se število uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto povečuje,« pravi direktor Giz DZP Urban Odar.
Poleg tega s preklopom na zemeljski plin uporabnik preklopi na zeleno. Zemeljski plin je namreč fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom. Pri njegovi uporabi nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter precej manj emisij kot pri drugih gorivih. Tako ni presenetljivo, da Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov za izpolnjevanje energetskih potreb.
