Tiskane izdaje
MSC Paloma je ladja iz alianse 2M (Maersk in MSC), ki pluje na liniji Daljni vzhod–Jadran. Z njo bosta ladjarja testirala pripravljenost jadranskih pristanišč na tako velike kontejnerske ladje, kajti trend ladjarjev je še zmeraj v postopnem večanju zmogljivosti. To bo največja ladja, ki bo prišla v Luko doslej, na kakršne se v Kopru še pripravljajo, saj so v ta namen letos kupili nova dvigala, urejajo celotno infrastrukturo na prvem pomolu in načrtujejo podaljšanje pomola. Kajti trenutne zmogljivosti Luke so 950.000 zabojnikov, že letos jih bodo do konca leta pretovorili približno 840.000. S tako rastjo bodo najkasneje v dveh letih presegli zmožnosti pristanišča. Zato uprava še ne ve, kakšne bi bile posledice, če bi koprski občini uspelo v prizadevanjih za preprečitev podaljšanja prvega pomola, ki ga želijo začeti graditi prihodnje leto.
Foto: V Luki Koper bodo prihodnji teden padali rekordi Avtor: Blaž Samec/Delo
Težave s skladiščenjem (in prevozom) avtomobilov se bodo najverjetneje začele že v naslednjih dveh letih. Ta teden bodo dosegli magično mejo 700.000 avtomobilov, do konca leta jih bodo imeli 740.000. Skupaj bodo v tem letu dosegli 22 milijonov ton pretovora, to je 1,3 milijona ton več kot leto prej. Rekordi so sicer stalnica v razvoju koprskega pristanišča. Razvoj pristanišča se je upočasnil leta 2009 zaradi svetovne krize in deloma kasneje v letih 2012 in 2013, ko je Luko vodil Bojan Brank kot vršilec dolžnosti. Zadnja tri leta, ko družbo vodi Dragomir Matić (le prvo četrtletje 2014 je pristanišče vodil Gašpar Gašpar Mišič), pa pristanišče napreduje v poslovanju (štiri dodatne milijone ton pretovora). Pred leti so napovedovali, da se bodo ob pretovoru 25 milijonov ton začele resne težave na tiru Divača–Koper, po katerem bi po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo lahko pripeljali celo 16,3 milijona ton, medtem ko v Luki in na Slovenskih železnicah (SŽ) opažajo težave že zdaj, ko vlečejo nekaj manj kot 13 milijonov ton tovora (približno 60 odstotkov vsega tovora v pristanišče ali iz njega) z vlaki.
Infografika: Delo
Kritike na revizijo
Matić je bil kritičen do revizije projekta drugi tir: »Revizija projekta, v katerem več kot tretjino stroškov pomenijo nepredvideni, neznani in nepričakovani stroški, ne more biti uporabna za nobenega dobrega gospodarja. Že več let opozarjamo, da bi do realnega zneska za gradnjo tira lahko prišli le z razpisom nezavezujočih ponudb za gradnjo. Ob realni oceni vrednosti drugega tira bi država zanj odplačevala le kakih 15 milijonov evrov na leto. To pa je znesek, ki bi ga zlahka lahko našli v okviru sedanjega proračuna, brez dodatnega javnega zadolževanja, le na račun odločitev o prioritetah,« je dejal Matić.
Luka Koper je v minulem letu sama zgradila dva kilometra tirov na območju pristanišča (in še most čez kanal), za kar je potrebovala nekaj mesecev. »Skupaj z vodstvom SŽ smo ugotovili, da niti javno-zasebno partnerstvo niti ustanovitev logističnega holdinga iz več tehtnih razlogov nista sprejemljivi in izvedljivi rešitvi. Zato skupaj s SŽ pripravljamo četrto možnost, ki jo še usklajujemo. Izhaja pa iz spoznanja, da mora takšno infrastrukturo kot po vsem svetu graditi država,« je še dejal Matić.
Drugi vodilni iz Luke Koper in nekateri špediterji ter agenti tovora, ki potuje skozi Slovenijo, pa so nas ponovno opozorili na ponujene posle, ki jih zaradi ozkega grla na infrastrukturi ne morejo sprejeti, in na hitre razvojne korake, ki jih skoraj vsak teden preudarno napovedujejo v pristanišču Trst.
