Priložnosti so, vendar jih je treba poiskati

Tudi v Sloveniji čedalje bolj pridobiva veljavo energijska ozaveščenost, prehod na uporabo obnovljivih virov energije, izboljšanje energijske učinkovitosti, tako imenovano zeleno gospodarstvo in prehod na nizkoogljično družbo.

Energetska učinkovitost ima izjemen pomen zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala. Z akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 si je Slovenija skladno z zahtevami evropske direktive o energijski učinkovitosti postavila cilj za izboljšanje energijske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije leta 2020 ne bo presegla 7,125 milijona toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot dva odstotka.

Akcijski načrt za energijsko učinkovitost

Ukrepi v akcijskem načrtu so načrtovani v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Večino ukrepov predstavljajo že obstoječi ukrepi, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do zdaj vmesni cilji doseženi. Akcijski načrt do leta 2020 prinaša predvsem v javnem sektorju še nekaj novih ukrepov, saj je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi tri odstotke površine državnih stavb. Cilj države je zagotoviti, da bodo vse nove stavbe, ki so v lasti in rabi javnih organov, skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020. Dodatni ukrepi so predvideni v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije čedalje pomembnejši dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva.

Glede na projekcije iz akcijskega načrta je največji prihranek leta 2020 mogoče doseči v prometu, in sicer 1674 GWh (37 odstotkov skupnega prihranka), sledijo gospodinjstva s 1357 GWh (30 odstotkov), na tretjem mestu je industrija s 1056 GWh (23 odstotkov), najmanjši prihranek v višini 478 GWh (deset odstotkov) pa bo dosežen v storitvah.

Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje energijskih prihrankov. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar pomeni približno 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala za skoraj desetino. Poleg tega se bo s temi ukrepi pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi generirajo investicije v višini približno 500 milijonov evrov na leto. Učinki teh investicij pa so poleg velikih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni 10.000 zaposlitev.

Energetske prenove v čim več občin

V Sloveniji bi morali izkoristiti lastne možnosti predvsem glede izkoriščanja obnovljivih energetskih virov in tako čim bolj nadomestiti fosilna goriva. Hkrati bi se morali čim bolj vključiti v tovrstne evropske projekte. Pri učinkoviti rabi energije in prehodu na obnovljive vire energije imajo pomembno vlogo tudi lokalne skupnosti, zato tudi v občinah naredijo čedalje več pri učinkoviti rabi energije.

Da bi takšne usmeritve čim bolj podpirala, družba Energetika.NET že več let organizira natečaj za energetsko najbolj odmevne slovenske občine. Letošnji je bil že šesti. Nagrade so prejele občina Šentjur med velikimi občinami, občina Bled med srednjimi in občina Brda med malimi občinami. Zadnja je postala tudi letošnja nesporna zmagovalka natečaja, s čimer nadaljuje trend velikih uspehov malih občin, saj je bila lani najboljša občina Šentrupert.

Sicer pa bi se v projekte energetske prenove moralo vključiti čim več slovenskih občin. Te morajo najprej opraviti postopke energetskih pregledov in nato izdelati investicijsko dokumentacijo. Energetsko prenovo bi občine morale razumeti kot svojo priložnost, vendar morajo po drugi strani imeti za kaj takšnega tudi finančne zmožnosti. Letošnje dobitnice naziva energetsko najbolj odmevnih občin so prejele tudi nagrade v vrednosti skoraj 10.000 evrov.

Znajdejo se na svojevrsten način

Letošnja nesporna zmagovalka, občina Brda, je ena tistih občin, ki ima poleg lokalnega energetskega koncepta (LEK) tudi akcijski načrt za trajnostno energijo (SEAP – Sustainable energy action plan), kar daje občini dodatno vrednost in zavezo pri usmerjanju v trajnostno prihodnost. Poleg tega so v Brdih izdelali tudi čezmejno trajnostno prometno strategijo (SUMP – Sustainable urban mobility plan), ki jo že uresničujejo.

V občini imajo tako električna polnilna mesta, uporabljajo še električne skuterje in električna kolesa. Poudariti velja tudi energetsko sanacijo občinske stavbe s pomočjo modela ESCO. Ker gre za manjše objekte, so se v občini znašli na svojevrsten način in združili tri objekte, ki zagotavljajo večje prihranke. Prav tako so energetsko prenovili vse šole, s pomočjo energetskega pogodbeništva pa so prenovili tudi javno razsvetljavo. K energetski učinkovitosti in spremljanju zmanjševanja rabe energije spodbujajo tudi občane. V ta namen so na občinski stavbi postavili monitor, kjer lahko tudi oni spremljajo rabo energije.

Občina Bled, najuspešnejša med srednje velikimi občinami, je LEK sprejela že leta 2008, od takrat pa izvajajo številne dejavnosti glede učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in skrbi za izboljšanje oskrbe prebivalcev z energijo. Pomembno je tudi, da jih je več kot tretjina priključena na omrežje z zemeljskim plinom. Lani so za energetsko sanacijo in rekonstrukcijo vrtca Bled skupaj z ministrstvom za infrastrukturo namenili dva milijona evrov. Sredstva namenjajo tudi za energetski menedžment in izvajanje energetskega knjigovodstva.

S pomočjo švicarskega prispevka so na osnovni šoli uvedli toplotno črpalko, s pomočjo koncesionarja pa so postopoma začeli navadne žarnice na javni razsvetljavi menjavati z varčnimi, na nekaj bencinskih servisov pa so namestili tudi polnilnice za električna vozila. Energetsko so sanirali tudi zdravstveni dom. Projektov za energetske izboljšave ne manjka niti letos.

Ves čas iščejo nove finančne vire

Med velikimi občinami je bila energetsko najuspešnejša občina Šentjur, v kateri so uspešno izvedli več investicij, med katerimi izstopata energetska sanacija ter uvedba sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije na osnovnih šolah. Pri teh projektih so bili uspešni na razpisih države. Za 2,4 milijona evrov so izvedli tudi rekonstrukcijo in energetsko sanacijo kulturnega centra Ipavec, za katerega jim je 73 odstotkov denarja primaknilo ministrstvo za kulturo.

Sistematično so se lotili tudi uvedbe organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije v javnih zgradbah, ki jih izvajajo v okviru del energetskega upravljavca. Vzpostavili so tudi energetsko svetovanje in ustanovili usmerjevalno skupino za izvajanje akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Že pred tem so uvedli tudi energetski monitoring v izbranih javnih objektih, vseskozi pa iščejo tudi nove finančne vire za uresničitev ukrepov in pripravo vlog za sofinanciranje projektov, s katerimi dosegajo večjo energetsko učinkovitost.