Tiskane izdaje
Multiplikativni (in zgodovinski) učinki železniške infrastrukture za gospodarstvo in prebivalstvo so znani. Že skoraj pred desetletjem izbrana trasa je draga. Tudi zaradi zapovedane popolne zaščite okolja, občutljivega in še precej neznanega kraškega podzemlja, po katerem je speljane dvajset od 27 kilometrov trase. Pa še en sam tir naj bi gradili, čeprav je že Janševa prva vlada želela v prostor umestiti še vzporednega.
Junckerjeva Evropska komisija kani prav z ogromnim infrastrukturnim programom zagnati vse evropsko gospodarstvo. A pri tem je po besedah komisarke Violete Bulc treba pritegniti zasebni kapital, pri katerem pa prav velikega zanimanja za naložbe v tire ali državne ceste (še) ni zaznati. Vsekakor pa je letošnji 26. februar pomemben dan, saj bodo članice EU takrat prijavljale pripravljene projekte za tako imenovano jedrno prometno omrežje. Slovenija tokrat za 385 milijonov evrov.
Tudi če bi šel ves ta denar za novo koprsko progo je to le dobra četrtina potrebnih sredstev. Preostanka do 1,4 milijarde evrov pa ni kje vzeti; denar, ki pa nekje v oblakih je, je namenjen za druge nujne infrastrukturne projekte. Državne ceste in javna železniška infrastruktura pač razpadajo. Brez posodobitve ostalih tirov od Divače proti severovzhodu bo učinek nove proge premajhen. Dobra novica je, da so nekateri od teh projektov pripravljeni - in tudi čakajo na evropski denar. Slaba, da nas bodo brez naložb Avstrijci s svojo novo železniško infrastrukturo izrinili - tudi o tem pišemo v današnjem Poslu in denarju. Nadaljevanje članka bo objavljeno ob 10. uri.
Predsednik vlade Miro Cerar je ob petkovem posvetu o velikih infrastrukturnih projektih dejal, da si vlada prizadeva zanje, da intenzivno razpravljajo o finančni konstrukciji drugega tira in da bodo poskušali ujeti rok za prijavo za evropska sredstva, saj se na razpis v prihodnjem letu ne želi zanašati. Premier je tudi zavrnil ugibanja, da naj bi zaradi koprske proge visel infrastrukturni minister Peter Gašperšič.
V razpravi o strategiji razvoja prometa v Sloveniji nasprotovanja novi progi Divača - Koper ni bilo veliko. Razen morda načelno, da naj veliki projekti ne kreirajo strategije, temveč obratno, naj strategija odoloči projekte. Drugi tir zahteva nova civilna iniciativa, o njem bodo na predlog NSi že jutri razpravljali v pristojnem državnozborskem odboru.
Ob 10. uri bomo na delo.si objavili nadaljevanje članka o strategiji razvoja prometa: Bo Slovenija še tranzitna država?
