Tiskane izdaje
Ljubljana, Koper - Evropska komisija - v njenem imenu komisarka Violeta Bulc - je predstavila odločitev, da bi za financiranje 276 projektov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) dodelili 13,1 milijarde evrov. Slovenija bo dobila 52 milijonov evrov za dva železniška projekta in osem manjših, toda tokrat (še) ne za drugi tir.
Mehanizem CEF ima vsega skupaj 26,25 milijard evrov, za 14,945 milijarde se lahko odprto potegujejo vse članice EU (subvencije pa so do 30 do 40-odstotne), 11,305 milijard pa je v nacionalnih ovojnicah (z do 85-odstotnimi subvencijami), do sredstev iz njih pa so upravičene le države, ki prejemajo sredstva iz kohezijskega sklada. V slovenski nacionalni ovojnici je 159,7 milijonov evrov.
Od skupnih 26 milijard jih bodo sedaj razdelili 13. Del gre za odprte projekte, del za nacionalne. Še letos bo objavljen drugi razpis, v katerem pa bo treba porabiti ves denar iz nacionalnih ovojnic, saj se bodo po njem neporabljena sredstva prelila v ovojnico za odprte projekte za tretji razpis, ki bo objavljen predvidoma prihodnje leto.
V prvem razpisu bo Slovenija iz nacionalne ovojnice ob 85-odstotnem nepovratnem sofinanciranju dobila 20,6 milijona evrov za t. i. izvlečni tir in sanacijo ozkega grla pri tovorni postaji Koper ter 43 odstotkov nepovratnih sredstev, 18,4 milijona evrov, za nadgradnjo železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica. Za preostalih 120 milijonov evrov iz nacionalne ovojnice, namenjenih izključno Sloveniji, po zatrjevanju ministra Petra Gašperšičan ni bojazni, da jih ne bi porabili, predvsem za sanacijo ostalega železniškega omrežja.
Tokrat so bili prijavitelji iz Slovenije kar uspešni na odprtih razpisih. Dvojec ministrstvo za infrastrukturo-Dars bo dobil 3,7 milijona evrov za 7,5 milijona evrov vreden projekt priprav na gradnjo druge karavanške avtocestne cevi - nekaj manj bo dobil Asfinag - in 1,2 milijona evrov za šestmilijonski projekt upravljanja cestnega prometa. Luka Koper bo dobila šest milijonov za 30,5 milijona evrov vreden projekt dostopov do koridorjev TEN-T. Manjše vsote bodo za različne projekte dobili še Telekom in Uprava RS za zaščito in reševanje, Adriakombi, Agencija za železniški promet, Slovenske železnice in Kontrola zračnega prometa Slovenije.
Neuspehi z drugim tirom
Sloveniji že v drugi finančni perspektivi ni uspelo z drugim tirom. Prvič (do leta 2014) ji je pripadlo 450 milijonov evrov, od česar je bilo vsaj 225 milijonov namenjenih drugemu tiru, a jih zaradi številnih zavlačevanj niso porabili zanj, ampak za modernizacijo železniškega omrežja v severovzhodni Sloveniji.
Drugič je Slovenija v zadnjem hipu (čeprav je bil razpis objavljen že septembra 2014 je tako postopala večina članic EU) konec februarja 2015 prijavila projekt drugega tira v vrednosti 1,033 milijarde evrov, za katerega je iz evropskega proračuna pričakovala 413.277.245 evrov. Uresničile so se napovedi številnih slovenskih ekonomistov in drugih strokovnjakov s področja logistike in mednarodnih financ, da je Slovenija prijavila za evropsko komisijo neprepričljiv finančni projekt.
Zato je minister Peter Gašperšič, ki je tik pred svojim imenovanjem lani poleti presenetil slovensko javnost s stališčem, da drugega tira itak ne potrebujemo še vsaj 30 ali 40 let, že napovedal iskanje drugih možnosti za financiranje enega najpomembnejših in strateških slovenskih infrastrukturnih projektov.
Razočaranja niso mogli skriti v Luki Koper, kjer je predsednik uprave Dragomir Matić za Delo povedal: »Odločitev evropske komisije ne preseneča. Počakati moramo, kako bodo predstavniki vlade to komentirali in kakšne ukrepe bodo sprejeli zdaj. Vsem izboljšavam prvega tira navkljub ostajamo samo pri enem, zelo zastarelem in tehnološko za Evropo neprimernem tiru.« Prav prejšnje dni pa so v Trstu sprejeli prostorski načrt za občutno hitrejše in ambicioznejši razvoj tržaškega pristanišča.
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes upa, da še ni vse izgubljeno: »Upam, da bo Slovenija s projektom drugega tira uspešna na razpisu za delitev preostanka sredstev iz kohezije. Tu je verjetnost veliko večja, kot je bilo kandidiranje na odprtem delu razpisa.«
Projekti v evropsko parlamentarno obravnavo
Seznam projektov, ki jih je predstavila evropska komisija, bo 6. julija obravnaval in potrdil evropski parlament, 10. julija pa še predstavniki držav v odboru CEF. Zelo majhna je verjetnost, da bi bile po vseh teh razpravah bistvene spremembe za Slovenijo (ali drugi tir).
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je ob predstavitvi seznama izbranih projektov izjavila, da gre za »edinstveni naložbeni sveženj, ki bi do leta 2030 pomagal ustvariti 10 milijonov novih delovnih mest in povečal BDP EU za 1,8 odstotka«. S prvimi razpisi Instrumenta za povezovanje Evrope, objavljenimi septembra 2014, je bilo zbranih 735 predlogov.
Drugi tir izpadel, ker še nimamo zasebnega partnerja
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je povedal, da izpad nove proge Koper-Divača ni katastrofa, ker bosta še dva razpisa. Projekt ni bil slab, je bilo pa ves čas jasno, da zasebnega partnerja še ni, je dejal. Vlada naj bi model javno-zasebnega partnerstva v sodelovanju z OECD izbrala do zadnje seje vlade pred počitnicami 23. julija. Za partnerstvo je precejšnje zanimanje zasebnih vlagateljev - od Kitajske in Turčije do Nemčije in Francije. Z nekaterimi so se na ministrstvu že pogovarjali.
Prihodnje leto bo sledil razpis in proti koncu leta začetek gradnje, ki naj bi trajala pet do šest let, do leta 2022. Kakšno bo finančno partnerstvo, minister še ni mogel povedati. Če partner ne bo zgradil, bi pri drugih možnostih verjetno morali vključiti Luko Koper, za katero je nova proga vitalnega pomena. Jeseni bo ministrstvo po Gašperšičevi napovedi objavilo tudi razpis za revizijo projekta nove proge - tako tehnično kot finančno.
Prednost čezmejnim projektom
Neizbor proge Divača-Koper ni katastrofa tudi zato, ker je bilo prijavljenih 725 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov, skozi sito pa so očitno prišli najpomembnejši in čezmejni projekti na evropskem infrastrukturnem omrežju TEN-T. Proga Divača-Koper pa ni čezmejni projekt, tako da minister Gašperšič niti ne računa na 40-odstotno subvencijo, temveč največ 30-odstotno. Ali bo Slovenija progo prijavila v drugem ali tretjem krogu, ko utegne biti še več denarja, je odvisno od tega, kako daleč bodo dogovori z zasebnim partnerjem. Da tokrat še ne bo denarja, ni katastrofa tudi zato, ker ga še ne bi mogli porabiti.
Razočaranja niso mogli skriti v Luki Koper, kjer je predsednik uprave Dragomir Matić za Delo povedal: »Odločitev evropske komisije ne preseneča. Zdaj moramo počakati na vladne ukrepe. Vsem izboljšavam prvega tira navkljub ostajamo samo pri enem, zelo zastarelem in tehnološko za Evropo neprimernem tiru.« Prav minule dni so v Trstu sprejeli prostorski načrt za bistveno hitrejši in ambicioznejši razvoj tržaškega pristanišča.
