Projekt drugi tir vračajo k Omerzelovi reviziji

Nevtralna ekspertna revizija V evropski nemilosti – Za evropska sredstva 735 projektov, ki prosijo za 36,6 milijarde, denarja pa je trikrat manj

Objavljeno
21. marec 2015 15.14
SLOVENIJA LJUBLJANA 10.12.2009 ZELEZNICA FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Na ministrstvu za finance so odmrznili načrt bivšega infrastrukturnega ministra Sama Omerzela o reviziji investicijskega programa za drugi tir. Hkrati so vse glasnejše govorice, da projekt ne more uspeti s prijavo za evropski denar. Na razpis v Bruslju se je po podatkih iz kabineta evropske komisarke Violete Bulc prijavilo 735 projektov, ki prosijo za 36,6 milijarde, na voljo je le 11,9 milijarde evrov.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je na koprski okrogli mizi o dilemah drugega tira dejal: »Dogovorjeno je, da se bo izdelala nevtralna ekspertna revizija predvsem investicijskega elaborata. Ne zato, da bi zadevo postavili na glavo in na novo, ampak da bi v čim krajšem času naredili nevtralno revizijo, ki naj predvsem preveri realnost predračunske vrednosti in adekvatnost tehnične rešitve.«

Dragonja je opozoril, da je treba drugi tir ocenjevati kot gospodarski projekt, ki bi moral temeljiti na ekonomski računici in mora poleg stroškov upoštevati tudi učinke. Podprl je gradnjo po modelu javno-zasebnega partnerstva, čeprav na naše vprašanje ni mogel odgovoriti, kje v Evropi še gradijo železniško infrastrukturo po takem modelu. Zanj osebno bi bil idealen partner kak veliki logistični operater z Daljnjega vzhoda, ki bi imel interes, da skozi severnojadransko vozlišče vzpostavi promet med Azijo in Evropo. Hkrati se zaveda, da mora imeti Slovenija tudi rezervno različico, da bi lahko najpozneje v letu dni zastavili gradnjo drugega tira tudi po klasičnih načinih financiranja, če javno-zasebno partnerstvo ne bi uspelo.

Model do 1. julija

Državni sekretar iz infrastrukturnega ministrstva Klemen Grebenšek je dejal, da bo iskani model javno-zasebnega partnerstva izdelan do 1. julija in da bo najrealnejši znesek prave vrednosti projekta pokazalo javno naročilo, ki bo iskalo zavezujoče ponudbe za izvedbo. Ocenil je tudi, da veliko prijavljenih projektov na odprti razpis za evropska sredstva iz Instrumenta povezovanje Evrope (IPE) ne bi smelo biti ovira, ker drugi v konkurenci po njegovih informacijah ne izpolnjujejo kriterijev toliko kot drugi tir. »Dileme o pomembnosti izgradnje drugega tira ni.«

Povsem nasprotni pa so neuradni namigi iz treh različnih virov, da je prijavljeni projekt drugega tira pri evropskih sredstvih odpisan, saj naj že pri prijavi ne bi izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev. Njegova največja hiba pa je prav nejasna finančna konstrukcija. Po informacijah iz kabineta evropske komisarke za promet so evropske članice na kohezijski sklad IPE do 26. februarja prijavile 735 projektov, s katerimi bi rade prejele 36,6 milijona evrov. Skupaj je za vse projekte predvidenih le 11,9 milijarde evropskih sredstev. Za delež, ki pripada nacionalnim ovojnicam, so namenjene štiri milijarde. Slovenija je v tem paketu prijavila tri projekte v skupni vrednosti 73 milijonov evrov, sicer pa je skupaj za nacionalne ovojnice prijavljenih 84 projektov, ki bi pobrali 7,5 milijarde. Slovenija je torej prijavila precej manj projektov, kot bi ji jih po ovojnici pripadalo, druge države pa za skoraj dvakrat večji znesek projektov. Preostalih 651 projektov konkurira na odprtem razpisu za vsega 7,9 milijarde evrov, za katere se potegujejo projekti za približno štirikrat večji predvideni znesek. Končni rezultati bodo znani julija. Ocenjevalna faza bo do junija in bodo nekateri prijavitelji lahko informacije dobili že zgodaj. Če je namreč prijavitelj podal nepopolno prijavo ali se izkaže, da projekt ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev, bodo prijavitelji o tem obveščeni že v zgodnji fazi ocenjevanja. Če bodo prijavo zavrnili zunanji ocenjevalci zaradi nizkega števila točk glede ocenjevalnih kriterijev, bodo prijavitelji obveščeni predvidoma maja, so nam pojasnili v kabinetu evropske komisarke.

Kako bo revizija finančnega elaborata vplivala na možnost uspeha prijavljenega projekta, pa je Metod Dragonja ocenil, da bi s tem le še povečali zaupanje v projekt. Dodajmo še, da je ministrstvo za infrastrukturo na odprti razpis prijavilo drugi tir, za katerega pričakuje natanko 413.277.245 evrov. Ker je to 40-odstotni delež načrtovane naložbe, je s tem še enkrat jasno, da je Slovenija v Bruselj uradno prijavila projekt, ki ga ocenjuje na 1,033 milijarde evrov, saj DDV ne šteje v naložbeni znesek za infrastrukturo. Če bi od tega zneska Sloveniji res uspelo pridobiti 413 milijonov evrov, bi morala za drugi tir priskrbeti le še 600 milijonov. V tem primeru izjava člana uprave Luke Koper Matjaža Stareta, da bi bila lahko Luka partnerica državi pri gradnji drugega tira, niti ni tako neuresničljiva.