Projekt Južni tok znova oživljen?

Družba Južni tok Slovenija še ni likvidirana, ruska stran tega ne želi.

Wed, 13.01.2016, 08:00; spremenjen: 09:05

Ljubljana – Bolgarski mediji so se razpisali o možnosti oživitve projekta plinovoda Južni tok, taka zagotovila naj bi bolgarski premier Bojko Borisov dobil na obisku v Moskvi. Iz Gazproma ob tem ni nobenega uradnega odziva na to, do Slovenije pa ponudbe niso prišle.

Iz Gazpromove službe za odnose z javnostjo so sporočili le, da bolgarski mediji redno špekulirajo o oživitvi projekta Južni tok, zlasti v luči težav in nedavne odpovedi projekta Turški tok, ki bi v veliki meri uporabljal infrastrukturo, načrtovano za Južni tok, od plinovoda do Anape ob Črnem morju in kompresorske postaje, do prve tretjine podmorskega plinovoda.

»Doslej še nismo dobili nobenega odziva na te špekulacije niti od Gazproma niti od ruskih oblasti, kljub temu pa natančno spremljamo dogajanje,« pravijo v službi za odnose z javnostjo.

Odločitev še ta mesec

Bolgarski mediji so sicer objavili, da utegnejo dela na plinovodu Južni tok znova steči že v nekaj tednih. Glavni vzrok za to naj bi bil poleg propada Turškega toka negativen razvoj dogodkov na Kitajskem oziroma zamrznitev gradnje 800 kilometrov dolgega plinovoda z zmogljivostjo 38 milijard kubičnih metrov plina na leto.

O novem zagonu plinovoda Južni tok bodo razpravljali še pred koncem meseca. Takrat se bo v Sofiji prvič po petih letih spet sestala rusko-bolgarska vladna komisija. Borisov zdaj pravi, da je Južni tok za bolgarsko vlado prednosten projekt in bi ga že zdavnaj začeli graditi, če ne bi v začetku leta 2013 njegove prve vlade prisilil k odstopu.

Veliko vlogo za težave v projektu pripisujejo obisku dveh ameriških kongresnikov v Sofiji, potem je na vlado v Sofiji in tudi nekatere druge države pritisnila tudi Evropska komisija. Težava je bila v medvladnih pogodbah z Gazpromom, ki je bodisi imel prevladujoč delež v družbah za gradnjo plinovoda bodisi pogodbe niso dovoljevale, da bi imeli vsi trgovci s plinom do plinovoda enakopraven dostop.

Nikoli zares mrtev projekt

Ruski predsednik Vladimir Putin je nato 1. decembra 2014 ob obisku v Ankari oznanil konec projekta. V Moskvi so to pojasnili z zavlačevanjem in blokadami Bolgarije in EU. Iz Gazproma so takrat sporočili, da bodo Turški tok pripeljali do meje Evropske unije, do tam pa naj si potem države zgradijo plinovode, kot jih želijo.

Plinovod Južni tok naj bi vodil iz Rusije pod Črnim morjem v Bolgarijo, nato prek Srbije in Madžarske do Avstrije in tudi prek Slovenije do Italije. Vrednost projekta je bila ocenjena na 16 milijard evrov, Evropi pa naj zagotovil 67 milijard kubičnih metrov plina na leto.

»Na tehničnih sestankih je bilo večkrat rečeno, da Južni tok še ni mrtev projekt, vendar je to politična odločitev,« pravi Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov, polovičnega lastnika družbe Južni tok Slovenija, ki je ruska stran noče likvidirati. Zdaj so jo le zamrznili, da ne nastajajo stroški. Eberlinc sicer pravi, da so se težave s Kitajsko pokazale že lani poleti.

Prijavi sovražni govor