Promet gre že v smer nerazvoja

Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo ni vzpostavilo niti sistema za učinkovito izvajanje linijskega prevoza potnikov niti strategije. Hkrati pa objavlja študijo, po kateri avtomobili škodujejo zdravju.

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo za infrastrukturo (MZI) ni bilo učinkovito pri zagotavljanju pogojev in izvajanju nalog v javnem linijskem prevozu potnikov v letih 2013 in 2014. Stroka pravi, da bi računsko sodišče lahko izbralo tudi poznejše revizijsko obdobje, pa ne bi bilo veliko drugače.

Infografika: Delo

»Dokument bomo pravno proučili, pripravili ustrezne ukrepe in pojasnila. Ugotovitve računskega sodišča so namreč v določenih delih v nasprotju z našimi pričakovanji,« so za zdaj skopi na MZI.

Javni linijski prevoz potnikov v medkrajevnem cestnem prometu je leta 2013 uporabljalo 28 odstotkov vseh potnikov v javnem potniškem prometu, ki pa je predstavljal le 14 odstotkov opravljenih poti (11 odstotkov avtobusi, tri odstotke vlaki), kar 86 odstotkov poti pa je bilo opravljenih z avtomobili.

Infografika: Delo

To razmerje se z leti še slabša. Leta 2014 je 36 koncesionarjev v medkrajevnem cestnem prometu ustvarilo za 77,6 milijona evrov prihodkov, od tega kar 61 odstotkov iz proračunov države in občin. Ministrstvo je koncesionarjem izplačalo 19,6 milijona evrov nadomestila in 22,9 milijona evrov subvencij za prevoz dijakov in študentov.

»Ljudje, med njimi tudi odločevalci in prometniki, si ne predstavljajo več, da bi na državni ravni lahko imeli delujoč in učinkovit sistem javnega prevoza. Med prometniki je široko razširjen tudi mit, da smo v Sloveniji preredko poseljeni,« pravi urbanist Aljaž Plevnik, ki je za ministrstvo za infrastrukturo ter za okolje in prostor pripravil zbornik o prometu in zdravju. Primer je že drugi tir, nihče ne govori o prevozu potnikov.

Infografika: Delo

Plevnik meni, da bi morali učinkovit javni prevoz urediti vsaj med večjimi mesti pa tudi v tujino. Vendar se niti avtobusni prevoz ni prilagodil avtocestnemu križu, vlake pa kupujemo brez prostorov za kolesa.

»Po številu avtomobilov na prebivalca smo že prehiteli razvite države. To pa ni več razvoj, temveč že dokaz nerazvoja, saj kaže, da so številni prisiljeni uporabiti avtomobil, ker drugih možnosti ni,« pravi Plevnik in dodaja, da je končni cilj to, da v mestu lahko kakovostno živiš brez avtomobila oziroma da ta postane zgolj izbira.

Ministrstvo kršilo merila in predpise

Ministrstvo ni razpolagalo s strateškimi dokumenti za učinkovito vodenje prometne politike, še ugotavlja računsko sodišče. Veljavni dokumenti so bili namreč sprejeti v letih 2004 in 2006. Ker ministrstvo izvajanja vseh javnih prevozov ni registriralo skladno s predpisi, je kršilo načeli preglednosti in enakopravne obravnave ter določenim koncesionarjem tako omogočilo nelojalno pridobitev naročila.

Ministrstvo ni predpisalo načina dodatnega financiranja javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem prometu iz občinskih proračunov, zato so te financirale gospodarsko javno službo pod pogoji, ki jih je določil koncesionar.

Ministrstvo tudi ni predpisalo meril za določitev višine subvencioniranja prevoza v mestnem potniškem prometu in pogojev za pridobitev dovoljenja za izvajanje mestnega prevoza potnikov zunaj naselja, s čimer je kršilo načeli preglednosti in enakopravne obravnave.

Infografika: Delo

Pred podelitvijo koncesij ministrstvo ni ugotavljalo dejanskih potreb po prevozih, temveč je uporabljalo okvirni vozni red, veljaven v prometnem letu 2003/2004. Koncesijskih pogodb niti ni podelilo na podlagi javnega razpisa.

Poleg tega je koncesionarje zavezalo k uporabi neveljavne tarife ter s tem oškodovalo potnike, ki so za enkratno enosmerno in mesečno vozovnico plačali višjo ceno.

Prav tako ministrstvo ni učinkovito spremljalo izvajanja gospodarske javne službe in ni javno objavilo voznih redov, daljinarja in avtobusnih postaj ter registra posebnih linijskih prevozov, kot to določajo predpisi.

Prostorski razvoj ni skladen z deklariranimi cilji

Računsko sodišče je MZI očitalo tudi, da ni uredilo enotne vozovnice za javni potniški promet. Ta projekt je MZI zdaj predstavilo, vendar je to šele začetek. Plevnik meni, da je predstavljen sistem enotne vozovnice le poenostavitev plačevanja prevozov. Manjka pa še uskladitev voznih redov, o čemer se neuspešno dogovarjajo že več let, pa tudi nov informacijski sistem, tudi z možnostjo rezervacij in plačevanja vozovnic.

Infografika: Delo

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je medtem od ZRC SAZU za 49.800 evrov dobilo izsledke raziskave Policentrično omrežje središč. Na vprašanje Dela, kakšna bo korist te naloge za javni promet, so na ministrstvu odgovorili, da je naloga obravnavala naselja, ki imajo v slovenskem naselbinskem sistemu pomembnejšo, centralno vlogo in je ena strokovnih podlag za prenovo Strategije prostorskega razvoja.

»Prostorsko načrtovanje kot eno izmed izhodišč upošteva zagotavljanje in izboljšanje kakovosti okolja. Z opredelitvijo urbanega sistema poselitve ter prednostnim usmerjanjem nove poselitve v središča tega sistema se uresničuje cilj racionalnega in učinkovitega prostorskega razvoja, izboljšuje pogoje za učinkovitejšo mobilnost, javni potniški promet in podobno. V zadnjem času ugotavljamo, da trendi prostorskega razvoja niso skladni z deklariranimi cilji,« pravijo na MOP.