Če je še v desetletju pred globalno krizo obseg prometa ladijskih kontejnerjev rasel po 10 odstotkov na leto, se je v letih po krizi ta rast znižala na povprečnih 3,9 odstotka.
Zelo verjetno je, da se bo v prihodnjih letih in desetletjih še upočasnila, morda bo celo nižja od svetovne gospodarske rasti. To se je pravzaprav že zgodilo, leta 2016 je obseg kontejnerskega prevoza zrasel za 1,3 odstotka, kar je bilo prvič po letu 2001, je izračunala Svetovna trgovinska organizacija (WTO).
V zlatih letih »kontejnerizacije«, med letoma 2001 in 2007, je obseg te dejavnosti rasel z 11-odstotno stopnjo, kar je bilo trikrat več od stopnje rasti globalnega gospodarstva. Nasploh je za celotno obdobje zadnje globalizacije po drugi svetovni vojni veljalo, da obseg svetovne trgovine raste hitreje od BDP.
Po zadnji veliki krizi (v letih 2008–2010) so se ti vzorci očitno spremenili, vse več pa je indicev, da bi to lahko bilo trajno, ugotavlja ena od zadnjih študij svetovalne družbe McKinsey. Na področju kontejnerjev se to kaže v tem, da se je po burni rasti v preteklosti njihov delež v celotnem pomorskem tovoru ustalil pri 13 odstotkih – čeprav je to zelo odvisno od dejavnosti. Transport elektronike, zdravil in oblačil je skoraj v celoti kontejneriziran, imamo pa seveda tudi tovore, kjer kontejnerjev ni in jih verjetno tudi nikoli ne bo (na primer rude ali pa tekoči tovor, kot je nafta).
Ključna je bila
Za povečavo klknite na grafiko.
Zdaj se Kitajska iz proizvodnega in v izvoz usmerjenega gospodarstva spreminja v rastoči trg za domačo porabo, vse večji del njene rasti temelji na storitvah – te po svetu seveda ne potujejo v kontejnerjih. Tudi Kitajska gospodarska rast se je z več kot desetih znižala na šest do sedem odstotkov na leto.
Drugi pomemben trend je spreminjanje poslovnega modela v proizvodnji. Robotizacija pomeni, da je (bo) v marsikateri industriji cena delovne sile vse manj pomembna – posledično se bodo nekatere proizvodne dejavnosti vrnile v razvite države. Druga