Prometni koridorji: Denar dobijo povezovalni projekti

Riga – Usmeritev evropske komisije je jasna, cestni tovorni promet se mora zmanjšati, prednost dobivajo železniške povezave, te bodo po načrtih sklenjene po vsej EU in poenotene v standardih do leta 2030. Slovenija je na dveh koridorjih, vendar je konkurenca ostra.

Ministrstvo za infrastrukturo je za pridobitev denarja v okviru novega instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) oddalo štiri vloge. Za gradnjo nove železniške proge Divača–Koper v višini 413,3 milijona evrov Slovenija kandidira na odprtem razpisu, za sanacijo ozkega grla na območju Bivja pa je predvideno sofinanciranje v okviru tako imenovane nacionalne ovojnice v višini 20,6 milijona evrov. V tem sklopu je ministrstvo prijavilo tudi projekt nadgradnje železniške proge Poljčane–Slovenska Bistrica. Investicijska vrednost del je ocenjena na 52,3 milijona evrov, predvideno sofinanciranje pa naj bi znašalo 18,4 milijona. Prav tako je bil prijavljen projekt dograditve druge cevi avtocestnega predora Karavanke in sanacije sedanje cevi. V ta namen je iz IPE predvidenih 3,7 milijona.

Konkurenca bo huda

V IPE je 24,05 milijarde evrov, od tega 12 milijard za projekte, poslane na lanski poziv komisije. Za jedrno omrežje TEN-T in koridorje, ki povezujejo milijonska mesta, gospodarska središča, pristanišča in letališča, je namenjenih šest milijard evrov, prijavljenih pa je 50 projektov za več kot 20 milijard. Prednost bodo imeli tisti, ki so bili že prej prepoznani kot pomembni, ki so čezmejni, premoščajo manjkajoče povezave ali odpravljajo ozka prometna grla. Poleg tega morajo biti trajnostni, kar pomeni prednost za železnice in notranje vodne povezave. V kohezijski oziroma nacionalni ovojnici so štiri milijarde evrov, prijavljeni projekti pa bi stali več kot 7,5 milijarde.

Države in evropski parlament bodo prvo informacijo o izbranih projektih dobili v ponedeljek, 6. julija bo o seznamu komisije razpravljal parlamentarni odbor za promet, 10. julija pa bo seznam z glasovanjem članic EU postal uraden. Od 735 prijavljenih projektov naj bi se jih na končni seznam uvrstilo približno dvesto. Izbrani projekti se bodo morali začeti najpozneje 21. septembra 2016, sicer bo treba komisiji denar vrniti. Sofinanciranje je največ 85-odstotno, pri projektih, prepoznanih kot bolj donosni, bo nižje, saj komisija želi, da države v financiranje, z izdajo obveznic denimo, privabijo zasebne dolgoročne investitorje, zlasti upokojenske sklade.

Optimistična Slovenija

»Z drugimi železniškimi projekti bo Slovenija sodelovala na prihodnjih razpisih, vključno z zadnjim, ko bo na voljo tudi neporabljeni denar vseh nacionalnih ovojnic,« ministrstvo za infrastrukturo pričakuje, da nekateri projekti ne bodo uspešni. »Denar bo dodeljen najbolj konkurenčnim projektom in osredotočen na devet glavnih evropskih koridorjev, tudi na baltsko-jadranskega in sredozemskega, ki tečeta skozi Slovenijo,« so optimistični na ministrstvu.

Zares čezmejni projekt bi bila železniška povezava Divača–Trst, a je analiza prometnih potreb pokazala, da bi novo progo morali zgraditi šele leta 2030 ali kasneje. Zato je slovensko-italijanska medvladna komisija za to železniško povezavo oktobra lani sklenila, da bodo do leta 2030 le nadgradili sedanjo progo, da bi izpolnili zahteve jedrnega omrežja TEN-T, nato pa zgradili novo. Ministrstvo za okolje in prostor tako predlaga, da se preloži tudi izdelava poročila o vplivih na okolje za novo progo, saj to velja le pet let.