Tiskane izdaje
Ljubljana - Naložba v Teš 6 se ni znižala pod 1,302 milijarde evrov, kot je zapisano med pogoji v zakonu o poroštvu države, še več, kot ugotavlja Računsko sodišče, presega tudi zadnjo objavljeno številko, 1,43 milijarde evrov.
Cena gigadžula premoga ni padla na 2,25 evra, znaša namreč 2,95 evra, uporabno dovoljenje za Teš 6 ne bo pridobljeno do sredine februarja prihodnje leto, projekt ne izpolnjuje zahtev o donosnosti, vodstva skupine HSE, Teša in Premogovnika Velenje ter predstavniki lastnikov od AUKN in SOD do SDH pa niso in ne obvladujejo tveganj.
V revizijskem poročilu o obvladovanju denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v Teš 6 je Računsko sodišče opozorilo, da lahko razmere pripeljejo do tega, da Teš in HSE ne bosta imela denarja za odplačevanje posojil bankam, to se brez sprememb pogodb z bankama EIB in EBRD ter brez sprememb zakona o poroštvu lahko zgodi že kmalu, to pa vodi v vnovčitev poroštva države oziroma 440 milijonov evrov iz državnega proračuna. Zato je skupini Holdinga Slovenske elektrarne naložilo več popravljalnih ukrepov, časa pa dalo 90 dni.
Premogovnik naslednji pod drobnogled
Med drugim mora HSE zagotoviti finančno in poslovno prestrukturiranje Premogovnika Velenje. Ta je po mnenju predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ključen za poslovanje in uspešnost Teš 6. V investiciji v Teš 6 namreč niso upoštevali stroškov razgradnje Premogovnika Velenje, ta bi glede na slovenske izkušnje z zapiranjem rudnikov zahtevala med tri in pet odstotkov vrednosti naložbe v Teš 6.
Težave računsko sodišče vidi tudi v programu rudarjenja, saj je predvideno zmanjšanje zmogljivosti rudnika, do meje, da bo Teš 6 lahko izrabil le 75 odstotkov svojih zmogljivosti. Vesel je zato za prihodnje dni napovedal tudi začetek revizije poslovanja Premogovnika Velenje, ki ima po drugi strani še vedno precej poslovno nepotrebnega premoženja.
Cena glavne tehnološke opreme za Teš 6 na začetku ni bila fiksno določena, niti določljiva. To so reševali z 11 aneksi in 19 variacijami pogodbe z Alstomom, cena naložbe pa je rasla. Nadzor je tu povsem odpovedal, vlada se v sklepanje pogodbe z Alstomom ni vmešavala.
To je bila po mnenju Vesela prva točka, ko bi politika morala ukrepati. Druga točka je bilo sprejemanje poroštvenega zakona, kjer pa je bil državni zbor pritisnjen v kot, iz Teš so prihajali manipulativni podatki, točka za ustavitev projekta pa je bila že zdavnaj mimo. Računsko sodišče tu vidi možnost odškodninskih tožb zoper organe upravljanja in nadzora HSE in Teš.
Združevanje energetskih stebrov
Pomanjkanje denarja še najmanj bremeni Teš, vsa povečanja cene naložbe so padla na ramena HSE. To je vodilo v zmanjšanje investicijskega potenciala HSE za gradnjo hidroelektrarn, ob tem pa ogrozilo tudi doseganje ciljev Slovenije za delež obnovljivih virov energije.
HSE je bil ob tem prisiljen prodati svoj delež družbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Da lahko HSE od Gen Energije odkupi ta delež nazaj, Vesel vidi kot usklajeno delovanje dveh energetskih stebrov. Vladi je predlagala vsaj preučitev možnosti za združitev obeh stebrov, kar bi povečalo investicijski potencial energetike za projekte obnovljivih virov energije in morda tudi za drugi blok Jedrske elektrarne Krško.
Racionalizacijo in optimizacijo skupine HSE bi po Veselovem mnenju lažje izvedli, če bi bila skupina HSE organizirana kot pogodbeni koncern, podobno kot Slovenske železnice. To bi omogočilo preprostejši nadzor nad hčerinskimi družbami in večje sinergijske učinke. Šele po racionalizaciji skupine HSE in pripravi strategije razvoja energetike bi lahko v Sloveniji, tako meni Vesel, lahko razmišljali o uvedbi mehanizma CRM, kar pomeni podporo stabilnosti sistema, natančneje Teš 6.
Številke poslovna skrivnost
Računsko sodišče lahko zahteva razrešitev vodstva HSE, če to ne bo izvedlo popravljalnih ukrepov. »Vodstvo HSE se vsega tega zaveda, z našim poročilom pa je dobilo dodatno orodje,« pravi Vesel, ki pa ni skrival nezadovoljstva, ker je vse številke in s tem dobršen del revizijskega poročila vodstvo HSE označilo za poslovno skrivnost.
Pogled na številke iz revizijskega poročila.
Veselu se to ne zdi primerno, omenil je celo zlorabo, ne nazadnje je bila večina številk že javno objavljena. »Zdaj se z našim poročilom ne more seznaniti niti pristojni minister niti predsednik vlade,« je ogorčen Vesel. Vendar bodo poročilo v celoti predali državnemu zboru, ta pa bo skoraj gotovo poskrbel, da bo poslovna skrivnost umaknjena.
Konkurenca ne sme vsega videti
Na kritike računskega sodišča glede zlorabe določil o varovanju poslovnih skrivnosti, s katerimi so »počrnili« skoraj celotno revizijsko poročilo, se je za Delo odzval tudi prvi mož HSE. Generalni direktor HSE Blaž Košorok pravi, da na dokumentih, ki so jih poslali računskemu sodišču, ni bilo oznake zaupnosti ali poslovne skrivnosti. Za končno poročilo, ki je namenjeno javnosti, so glede na zakona o gospodarskih družbah in o dostopu do informacij javnega značaja označili poslovne skrivnosti, saj HSE ne nazadnje nastopa na trgu in ni primerno, da popolnoma vse številke lahko preberejo tudi njihovi konkurenti. To bi namreč lahko poslabšalo konkurenčnost družbe in vplivalo na poslovne rezultate. Dodal je, da bodo še enkrat pregledali poročilo in ker je bilo veliko številk že javno objavljenih, spet razmislili, iz katerih delov poročila bi lahko umaknili oznako zaupnosti.
SDH: Učinkovito smo upravljali HSE
V Slovenskem državnem holdingu so v odzivu na poročilo računskega sodišča zapisali, da »AUKN/SOD/SDH niso sprejemali ključnih odločitev in podpisoval pogodb v zvezi z naložbo v Teš 6 v letih 2008 in 2009, so pa morali prevzeti aktivno vlogo pri saniranju oziroma omilitvi posledic teh odločitev«. »Začetki veljavnosti pogodb z Alstomom, podpisanih v letih 2008 in 2009, in starševska garancija HSE za obveznosti TEŠ iz teh pogodb, so odločilno določili nadaljnji potek naložbe in z njo povezanih težav, vključno s povečevanjem investicijske vrednosti projekta Teša 6. AUKN je s kapitalskimi naložbami Slovenije začela upravljati 20. oktobra 2010, zato AUKN/SOD/SDH na predhodne dogodke niso mogli vplivati,« pravijo v SDH.
Dodajajo, da so v primeru Skupine HSE izvajali vse dejavnosti aktivnega in odgovornega upravljavca. »Vse tri institucije (AUKN, SOD in SDH) so s poslovodstvom in predsednikom nadzrornega sveta HSE v revidiranem obdobju izvajale redne periodične sestanke, na katerih so pridobivale ustrezne informacije o projektu blok 6 in o poslovanju HSE ter skupine HSE. AUKN/SOD/SDH je na teh sestankih praviloma izpostavila tudi svoja pričakovanja glede nadaljnjih aktivnosti poslovodstva in NS HSE. V obdobju 2012-2014 je redno prejemala tudi kvartalna poročila o poslovanju HSE in skupine HSE, od 10. februarja 2014 pa tudi mesečna poročila o izvajanju ukrepov optimizacije oziroma racionalizacije poslovanja v skupini HSE in o izvajanju projekta blok 6,« pojasnjuejo v SDH.
»SOD je zaradi informacij o povišanju investicijske vrednosti Teša 6, velikih težavah v poslovanju Premogovnika Velenje in o negativnem vplivu spremenjenih razmer na likvidnost, poslovanje in poslovne rezultate HSE 21. januarja 2014 kot obveščen, skrben, dejaven in strokoven upravljavec sprejel pomembne sklepe ustanovitelja HSE. Poleg imenovanja kompetentnih štirih novih nadzornikov, predstavnikov ustanovitelja, zahteve po izdelavi načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja skupine Premogovnik Velenje, zahteve po pripravi usklajenega NIP 6, zahteve po rednem poročanju o izvajanju ukrepov optimizacije oziroma racionalizacije v skupini HSE in o poteku investicije Teš 6, je bila zelo pomembna odločitev sprejem novega Akta o ustanovitvi HSE. S tem aktom je povečal pristojnosti nadzornega sveta, v svoje roke pa je prevzel tudi dokončno odločanje o vseh pomembnih pravnih poslih HSE, ki presegajo tri odstotke premoženja HSE. To je omogočilo, da je Teš 6 v začetku junija skladno s terminskim planom pričel s poskusnim obratovanjem, da je bila zaprta finančna konstrukcija zanj ter da je bila uspešno izvedena dokapitalizacija PV,« pojasnjujejo v SDH.
Ob tem so poudarili, da brez dobrega sodelovanje vodstva HSE, danes ne bi imeli načrta obvladovanja financiranja obratovanja Teša 6, ne bi imeli delujočega Teša 6, poleg tega ne bi bili vzpostevljeni vsi mehanizmi za poslovno in finančno konsolidacijo Premogovnika Velenje.
