Tiskane izdaje
Območje od Ljubljane do Kočevja je odrezano od preostalega dela Slovenije zaradi neaktivnega in strokovno neusklajenega pristopa države k razvoju prometne infrastrukture, so sporočili z računskega sodišča po opravljeni reviziji modernizacije cestne in železniške infrastrukture na 3.a razvojni osi.
Dela, ki sta jih prometno ministrstvo in upravljavec državnih cest izvedla v obdobju od leta 2006 do sredine marca 2015, ki ga je računsko sodišče analiziralo, na območju ob cestni povezavi Ljubljana−Kočevje−Petrina so potekala ločeno in strokovno neusklajeno. Vrsta projektov, predvsem na cestnem omrežju, ni uresničenih, po zagotovilih upravljavca cest pa so načrtovani projekti potrebni, upravičeni in bi lahko bili izvedeni, če bi za to imeli potrebna sredstva.
Slovenija nima določenih prioritet glede posegov v cestno omrežje, nedvomno potrebnih in upravičenih projektov, ki so že uvrščeni v načrte razvojnih programov, pa je približno 700, ugotavljajo na računskem sodišču. Opozarjajo, da je med razlogi za pomanjkanje denarja dejstvo, da se več kot 40 odstotkov zbranih namenskih sredstev od letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu porabi za investicije v železnice, samo preostanek pa za modernizacijo cest, čeprav gre za namensko zbrana sredstva. Tudi zbrane trošarine se ne namenjajo za financiranje razvoja in vzdrževanja državnih cest ampak za subvencioniranje slovenskih avtoprevoznikov.
Slovenija v tem skoraj desetletnem obdobju ni imela nacionalnega programa za področje državnih cest in tudi ne nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture. V obeh nacionalnih programih bi morali biti glede na veljavno zakonodajo določeni vrstni red prednostnih nalog, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve razvojnih nalog za obdobje štirih (za državne ceste) oziroma petih let (za železniško infrastrukturo).
Kljub temu da nacionalnega programa za državne ceste ni bilo, ministrstvo direkciji ni dajalo usmeritev, ki bi predstavljale podlago za letno načrtovanje izvajanja posameznih projektov na državnih cestah. Direkcija tudi sama ni vzpostavila vnaprej določenega in stalnega sistema, po katerem bi uvrščala projekte v načrt razvojnih programov in jih izvajala.
»V primerjavi s cestno povezavo na 3.a razvojni osi je Kočevska železniška proga od leta 2008 doživela precejšnjo modernizacijo, ki pa ji cestne povezave ne sledijo. Ta je bila zadnjič modernizirana med letoma 1960 in 1970,« navajajo na računskem sodišču, ki od revidirancev zahtevajo, da naredijo načrt aktivnosti, ki nas bodo pripeljale do nacionalnih programov na področju razvoja in vzdrževanja državnih cest in železnic.
Računsko sodišče je ministrstvu za infrastrukturo tudi priporočilo, naj preveri možnosti zagotovitve dodatnih virov za financiranje razvoja in vzdrževanja državnih cest.
