Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ministrstvu za infrastrukturo bi še vedno radi videli, kaj sta podpisala SHS Aviation, lastnica Aerodroma Maribor, in kitajsko gradbeno podjetje v Budimpešti ob napovedi 660-milijonskega vložka v letališče.
Ministrstvo za infrastrukturo je 2. marca lani podpisalo 15-letno pogodbo z Aerodromom Maribor o najemu letališča Edvarda Rusjana. »V manj kot letu dni po podpisu pogodbe smo želeli s predstavniki Aerodromoma Maribor preveriti, kje smo, predvsem pa z njimi razjasniti informacijo, ki je prišla v javnost o podpisu pisma o nameri v Budimpešti med lastnikom SHS Aviation in China State Construction Engineering Corporation (CSCEC),« je povedal državni sekretar Jure Leben. Pojasnil je, da sta, glede na osnutek, ki so ga dobili od mariborske občine, dve zasebni podjetji podpisali sporazum, ne da bi o tem sploh govorili z lastnikom infrastrukture, to je državo.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič z direktorjema Aerodroma Maribor Ladimirjem Brolihom in Borisom Bobkom marca lani. Foto Tadej Regent/Delo
Mrtva črka na papirju
»Zelo resno smo jih opozorili, da sporazum ni izvedljiv v delu, ki se nanaša na javno letališko infrastrukturo v lasti države in v tem delu je sporazum za nas mrtva črka na papirju. Edina možnost, da bi lahko kdor koli izvajal kakršna koli dela na javni infrastrukturi, je izvedba razpisa in podelitev koncesije. Ob tem pa sta zasebni podjetji popolnoma zanemarili ali pa res ne vesta, da so vse investicije v javno infrastrukturo zavezane k javnemu naročanju,« je poudaril Leben, ki v kratkem pričakuje sestanek z lastniki letališča, »da izvemo, kakšni so njihovi dejanski nameni in da znamo ugotoviti, na kakšen način lahko njim ali kateremu koli drugemu subjektu z javnim naročilom damo možnost za vlaganje v javno infrastrukturo«. Predstavniki letališča na sestanek namreč še niso prinesli podpisanega sporazuma, čeprav je ministrstvo to zahtevalo že novembra lani.
Ministrstvo po Lebnovih besedah sicer zelo podpira oživitev letališča. Zato so predstavnikom letališča povedali, da bo do maja letos (prva napoved je bila, da bo načrt sprejet že marca) sprejet državni prostorski načrt za letališče in prvo fazo podaljšanja letališke steze. »To pomeni, da bodo lahko pristajala in vzletala tudi večja letala, kar je sledenje ciljem, da bi povezali Kitajsko in druge vzhodne države z mariborskim letališčem in še nadgradili logistični del,« pravi Leben in opozarja, da je šele državni načrt podlaga za razpis in izbiro koncesionarja za vlaganje v infrastrukturo.
Potnikov še premalo
Zadovoljni so z izpolnjevanjem določil najemne pogodbe, zlasti plačevanjem najemnine, malo manj pa z doseganjem ciljev za število potnikov. Ministrstvo si želi že zdaj učinkovitejše izkoriščanje infrastrukture. Dober znak je, da so včeraj objavili odprtje novih linij do Münchna in Antwerpna. Število potnikov sicer ni opredeljeno v najemni pogodbi in tudi ni razlog za prekinitev pogodbe. Ministrstvo niti ni določilo roka, do katerega bi morali število potnikov na mariborskem letališču bistveno povečati.
Kdaj bodo spet zabrneli stroji? Foto Tadej Regent/Delo
Spremembe državnega prostorskega načrta vključujejo podaljšanje letališke steze iz 2500 na 3300 metrov, širitev letališke ploščadi, območje za razledenitev letal ter območje za posodobitev in razvoj letališke infrastrukture. Po sprejemu načrta bo ministrstvo predvidoma objavilo razpis za vlaganja v javno letališko infrastrukturo.
