Referendum o zakonu o drugem tiru je razveljavljen

Ljubljana – Na vrhovnem sodišču je danes potekala javna obravnava o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu je izpodbijal njegov pobudnik Vili Kovačič, ki je poskušal sodnike prepričati, da je bila referendumska kampanja tudi zaradi financiranja nepoštena. Na javni obravnavi je pričal tudi premier Miro Cerar, zaslišali pa so še državnega sekretarja Jureta Lebna.

Vrhovno sodišče je pritožbi pobudnika Kovačiča danes ugodilo in razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon o drugem tiru pa tako še naprej ni v veljavi.

Med drugim so presodili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v »njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev«.

Vlada bi morala predstaviti tudi tveganja

»Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja,« je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.

»Od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja,« je bilo jasno vrhovno sodišče. Vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, je bila, tako kot je trdil Kovačič, enostranska.

Ob ugotovljenih nepravilnosti pa vrhovno sodišče ne more računsko dokazati, kakšen je bil vpliv teh kršitev na izid referenduma, dejstvo pa je, da je gotovo vplivalo. »Preko 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati,...« je naštel Kerševan. Vrhovno sodišče se po njegovih besedah zaveda, da njihova odločitev pomeni ponovno vabilo volilcem, da pridejo na referendum, na katerem so se že odločali, ali pa so se odločili, da tja ne gredo.

Nov referendum že konec aprila ali začetek maja?

Kljub temu pa je vrhovno sodišče sklenilo, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti. »To je tudi ključni odraz Republike Slovenije kot ustavne demokracije,« je še dodal Kerševan.

Vrhovno sodišče je sicer zavrnilo Kovačičevo pritožbo zoper dva sklepa vlade, s katerima je ta sklenila, da se vključi v referendumsko kampanjo in za to nameni 97.000 evrov. Vlada mora Kovačiču povrniti tudi stroške sodnega postopka.

Datumi novega referenduma so nedelje konec aprila ali začetek maja, po zakonu DZ pa se lahko datum z dvotretjinsko večino določi tudi kasneje, smo izvedeli od Državno volilne komisije (DVK).

Kritiko vladi so po razglasitvi odločitve sodišča že izrazili v opoziciji, kjer so poudarili, da so na sporno ravnanje vlade opozarjali že med kampanjo. Referendum bi morali po njihovem mnenju združiti s parlamentarnimi ali lokalnimi volitvami.

Gašperšič ne namerava odstopiti

Minister za infrastrukturo po današnji odločitvi vrhovnega sodišče ne namerava odstopiti. Kot je dejal ob prihodu na sejo vlade, ostaja na položaju. Gašperšič si želi, da bi bil nov referendum čim hitreje razpisan in da bo zgodba iz septembra ponovljena.

Gašperšič je ob prihodu na nocojšnjo sejo še dejal, da na ministrstvu nadaljujejo z aktivnostmi, ki so možne brez uveljavitve zakona o drugem tiru. Večina drugih ministrov ob prihodu na sejo vlade ni dajala izjav.

Desus in SD: O odgovornosti bodo sodili volivci

V Desus in SD so po sodbi vrhovnega sodišča opozorili na pomen drugega tira za gospodarstvo, kdo je odgovoren, pa da bodo ocenili volivci. Prvak Desusa Karl Erjavec meni, da je največja odgovornost na pristojnem ministrstvu, presenečen pa je, da se je v to zanko ujel premier Miro Cerar.

Erjavec je opozoril, da Desus ni sodelovala v referendumski kampanji. Po njihovem mnenju zakon o drugem tiru za izpeljavo investicije sploh ni bil potreben, zato ne ve, zakaj se je na tak način »sililo v ta projekt«.

Odločitev sodišča je bila po njegovem mnenju pričakovana, saj je očitek, da je vlada zaradi sredstev za volilno kampanjo imela prednost, očitno prestal presojo sodišča. »To je katastrofa za razvoj slovenskega gospodarstva, saj je ravno ta del železniške proge ključen za nadaljnji razvoj logistike in transporta ter za nadaljnji razvoj Luke Koper,« je pristavil Erjavec.

Največja odgovornost je po Erjavčevem mnenju na ministrstvu za infrastrukturo, ob čemer je spomnil, da je Desus ministra Petra Gašperšiča na interpelaciji podprla pod pogojem, da bo projekt transparentno izpeljal.

»Očitno ga ne bo, državni sekretar Jure Leben, ki je zaradi tega prišel na ministrstvo, pa prav tako ne,« ugotavlja prvak Desusa, ki pa opozarja, da je premier prvi med ministri in vedno nosi odgovornost za pomembne odločitve. »Glede na to, da je tri mesece do parlamentarnih volitev, pa bodo volivci znali oceniti, kdo je odgovoren za ta fiasko,« je prepričan Erjavec.

Podobno je na vprašanje, ali bi kdo od pristojnih moral odgovarjati za takšen rezultat pri vsej zgodbi, vodja poslanske skupine SD Matjaž Han odgovoril, da bomo odgovor dobili na volitvah.

Po njegovih navedbah je treba odločitev sodišča spoštovati, dejstvo pa je, da »bomo imeli še en referendum in da vendarle drugi tir potrebujemo«. »A v tem mandatu je te zgodbe konec,« je ocenil Han in dodal, da nam tudi »izdelava maket ne bo pomagala«.

V SDS so zapisali, da jih odločitev ne preseneča, na nepravilnosti glede financiranja kampanje pa da so opozarjali ves čas njenega trajanja. »Da je bilo financiranje s strani vlade nepošteno, je danes potrdilo tudi vrhovno sodišče, tako da nas odločitev o tem ne preseneča. Glede razpisa novega datuma za referendum pa se je treba vesti racionalno in združiti referendum z jesenskimi volitvami,« je dejal poslanec SDS Ljubo Žnidar.

V NSi menijo, da je danes »dober dan za pravno državo, saj je sodišče prepoznalo kršitve zakona in ustrezno ukrepalo«. Vlada projektu drugi tir po njihovih ocenah ni dorasla in se ga je lotila predvsem zaradi bližajočih se volitev.

»Že začetek projekta s preplačano maketo je izredno slaba popotnica in če bo šlo tako naprej, se nam lahko zgodi novi Teš 6. Vlada in pristojni minister naj zdaj prevzameta odgovornost za storjene napake,« so še zapisali v NSi.

Matej T. Vatovec (Levica) je spomnil, da so v Levici že med kampanjo opozarjali, da vlada sistematično zavaja državljane. »Trditev vlade, da brez sodelovanja Madžarske Slovenija ne more zgraditi drugega tira, je bila očitna laž. Vlada si je sama skopala luknjo, v katero je danes padla,« je dejal. Ključno vprašanje po njegovih besedah ostaja to, kako naprej.

Šoltes: Kot da smo cepljeni proti učinkovitosti in zakonitosti

»Še preden so zasadili prvo lopato pri gradnji drugega tira in je bodoča podoba te investicije predstavljena le v obliki makete, se je že zapletlo. V resnici se že ves čas zatika na vsakem koraku. Najprej z vsemi variacijami in kombinacijami projekta, ki vključujejo tudi povsem nerazumljivo širok razpon ocenjene vrednosti projekta od 700 milijonov pa do neverjetne 1,4 milijarde eurov,« se je odzval evropski poslanec Igor Šoltes, ki meni, da za zaplet okoli makete ni kriv program. »Česa takega preprosto ne moreš in ne smeš spregledati. A so javna naročila res tako zahtevna, da ni mogoče izpeljati brez težav niti preprostega razpisa? Kaj šele bo, ko bo prišlo do izvedbe projekta,« se sprašuje.

»Danes pa je udarila še novica o ponovnem referendumu. Kot da smo pri večjih investicijah cepljeni proti učinkovitosti in zakonitosti. Preveliko dvomov je bilo zasejanih v dosedanjih postopkih, namesto da bi pri tako velikih in za državo ključnih projektih ravnali skrbno, tehtno, transparentno, zakonito in gospodarno,« meni Šoltes.

Zakon podprlo 53,47 odstotka volivcev

Iz končnega poročila DVK o izidu referenduma izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec lanskega septembra glasovalo 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.

Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega. A še preden je zakon lahko začel veljati, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja za na referendumu.

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu.

Vrhovno sodišče je nato na podlagi te odločitve ustavnih sodnikov odločilo o Kovačičevi pritožbi, pred tem pa je danes izvedlo tudi javno obravnavo, na kateri so pričali ključni deležniki.