Ob današnjih cenah Teša 6 ne bi bilo

Pred Rotnikom razmišljanja o podaljšanju delovanja starih blokov, z njim projekt Teša 6.

Thu, 04.02.2016, 17:28

Ljubljana – Ključna za podražitev projekta Teša6 je bilo po mnenju Djordja Žebeljana podrejenost Teša pri pogajanjih z Alstomom, ki je ostal edini ponudnik, saj vlada ni posredovala pri veleposlanikih Francije in Nemčije. Jaroslav Vrtačnik pa s Tešem 6 ni imel nič.

»S Tešem 6 se nisem nikoli ukvarjal, niti kot direktor Teša, o tem ni bilo govora. Razmišljali pa smo, kako nadaljevati proizvodnjo, vendar je bilo to povezano z vzdrževanjem in podaljšanjem delovanja blokov 4 in 5,« je pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti za naložbo v Teš 6 obudil spomine dolgoletni direktor Teša Jaroslav Vrtačnik. Predsednik preiskovalne komisije Matjaž Hanžek je na podlagi tega sklenil, da si je Uroš Rotnik, ki je leta 2003 nasledil Vrtačnika, v zgolj nekaj mesecih zamislil projekt novega, 600-megavatnega bloka.

O tem smo želeli povprašati Rotnika, ki se na naše klice in sporočila ni odzval.

Plin in dva majhna kotla

Vrtačnik se je po vodenju Teša zaposlil v Holdingu Slovenske elektrarne, kasneje pa se je vrnil v Teš, vendar se, kot je zatrdil, ni na noben način vključeval v naložbo v šesti blok, vse do upokojitve leta 2012. Do leta 2003 je imela prednost zaokrožitev ekološke sanacije, razmišljali pa so tudi, kako nadaljevati proizvodnjo z obstoječimi bloki in kako jih vzdrževati, da bi podaljšali njihovo življenjsko dobo. Načrtovali so, da bi blok 4 deloval do leta 2017, blok 5 pa do 2023. Vrtačnik je ob tem spomnil, da za nove omejitve izpuhov njihovi načrti obnov ne bi zadostovali.

              Vrtačnik je povedal, da s Tešem 6 ni imel nič. Foto Borut Tavčar



Ob tem so naročili študijo, kako koristna bi bila dodatna plinska turbina za povečanje učinkovitosti petega bloka, le pogovarjali pa so se o gradnji dveh novih 200-megavatnih blokih na premog. Eden bi lahko 2015 nadomestil četrti blok, vendar za to niso pripravili nobene študije in nobene projektne zasnove. V Vrtačnikovem času razprav o ceni premoga ni bilo, saj je »ceno elektrike določala država«.

Djordje Žebeljan, ki je bil v času snovanja projekta Teša 6 državni sekretar za energetiko, je povedal, da je o projektu enkrat ali dvakrat razpravljala tudi 15-članska komisija, ugotavljali pa so, kako velik je najmanjši kotel z visokimi izkoristki; upoštevali, koliko premoga mora izkopati Premogovnik Velenje, da bo mogoče rudnik zapreti brez težav; razmišljali so tudi o terciarni rezervi. Tako je bil v poslovnem načrtu Holdinga Slovenske elektrarne za leto 2006 zapisan 600-megavatni blok, ta načrt pa je sprejela tudi vlada.

»Ob sedanjih cenah elektrike na trgu Teša 6 ne bi gradili, takrat so bile razmere boljše, celo tako, da se je energetika lahko razdelila v dva stebra,« je še povedal Žebeljan. Enega glavnih vzrokov, da se je cena projekta povečala, pa vidi v dejstvu, da je bil Teš v pogajanjih neenakovreden partner. Vlado so že ob zahtevi za plačilo rezervacije za oba ponudnika, Siemens in Alstom, prosili, naj posreduje pri veleposlanikih Nemčije in Francije, vendar se to ni zgodilo. Če bi bila diplomacija uspešna, bi imeli dva konkurenčna ponudnika, pogajalci Teša pa bi imeli večjo moč.

Uvoz premoga ni smiseln

Druga težava je bila neenotnost politike. »EBRD je imel dva pogoja, projekt mora biti izvedljiv in politika ga mora podpirati,« je dejal Žebeljan in komisiji predlagal, naj parlament za vsak večji projekt ustanovi spremljevalno komisijo. Ta bo lahko veliko bolj učinkovita kot preiskovanje stvari za nazaj. Predlagal je tudi zakon o prenovi slovenske proizvodnje elektrike iz premoga, saj to ne spada v zakon o poroštvu ali o zapiranju rudnikov. Teš namreč proizvaja 30 odstotkov slovenske elektrike, tudi Nemčija pa je poiskala konsenz o ključnih tehnologijah.

                                   Danes Teša 6 ne bi gradili, pravi Žebeljan. Foto Blaž Samec



Žebeljan meni, da bo leta 2040 še vedno 60 odstotkov elektrike proizvedene iz klasičnih virov. Zato je pomembno, da je v Teš 6 vgrajena najboljša dosegljiva tehnologija in da je to Alstomova zadnja termoelektrarna, pri kateri so že odpravili pomanjkljivosti prejšnjih. Žebeljan je sicer predlagal, da se v energetsko dovoljenje zapiše le domač premog, vendar se je v njem znašel tudi uvožen. »Teš ni ob morju in ne ob plovni reki, železnica se konča, poleg tega Velenje nima dovolj velikega odjema toplote, kot denimo Ljubljana. Uvoz čistejšega premoga v Ljubljano se splača, v Velenje ne,« pravi Žebeljan.

Teš 6 dela načrtovano izgubo

V Tešu so lani pridelali 50 milijonov evrov izgube, kar pa, kot pravi generalni direktor HSE Blaž Košorok, je bilo predvideno v poslovnem načrtu. Podobno je predvideno za letos. Razmere se sicer še slabšajo, cene elektrike na trgu so padle že pod 30 evrov na megavatno uro, vendar v HSE tudi krčijo stroške, lani v primerjavi z letom 2014 za 72 milijonov evrov. To sicer vključuje tudi zmanjšanje naložb.

Prijavi sovražni govor