Tiskane izdaje
Eden večjih sofinancerjev energetske sanacije stavb v Sloveniji je Eko sklad. Od vključno leta 2008 do leta 2013 je razpisal skupaj za nepovratna sredstva, namenjena energijski obnovi stavb, 90,5 milijona evrov, v tem istem obdobju pa je za ugodne kredite razpisal kar 194 milijonov evrov. Samo letos pa je Eko sklad za občane in njihove naložbe za učinkovito rabo energije (URE) in rabo obnovljivih virov energije (OVE) v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter posameznih stanovanjih razpisal za 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, za bloke (večstanovanjske stavbe) pa 6 milijonov evrov. Eko sklad je oba letošnja razpisa sklenil v začetku julija, saj so prošnje vlagateljev že presegle razpoložljiva sredstva. Do konca aprila letos je bila odprta tudi lanska ugodna kreditna linija Eko sklada, v kateri je bilo razpisanih za kreditiranje okoljskih naložb za 12 milijonov evrov kreditnih sredstev, od 1. maja naprej pa velja nov javni poziv, v katerem je razpisanih za 8 milijonov evrov ugodnih kreditov – tako za okoljske naložbe kakor naložbe za izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Letos so bili prosilcem, tako podjetjem kakor zasebnikom, na voljo za naložbe energijske obnove drugih stavb ugodni krediti sklada že v lani razpisanem javnem pozivu v višini 34 milijonov evrov; razpis so zaključili zadnji dan junija letos. Potem so na Eko skladu razpisali novi javni poziv, v katerem ponujajo za 8 milijonov evrov kreditov po ugodni obrestni meri – za različne naložbe občin, tudi energijsko sanacijo stavb. Tako je iz razpredelnice kakor razpisov iz letošnjega leta razvidno, da je bilo v zadnjih sedmih letih (če prištejemo tej še letošnje razpise) razpisanih že več kot 111 milijonov evrov nepovratnih sredstev in blizu 214 milijonov evrov kreditov. Razlike med razpisanimi in porabljenimi sredstvi nastajajo tudi zaradi časa, ki je potreben za samo izvedbo sanacije, in upravičenci imajo za to na voljo vsaj pol leta.
EU: zmanjšati energijo
Nenazadnje je EU že leta 2007 sprejela cilj, po katerem naj bi do leta 2020 zmanjšali porabo energije za petino na leto. Med te ukrepe energetske učinkovitosti sodi veliko ukrepov, cilj pa je jasen: z njimi se ne krepi zgolj trajnostna preskrba z energijo, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ipd., ampak se spodbuja tudi konkurenčnost evropskih gospodarstev. Tako je denimo evropski svet marca letos med drugim poudaril pomen uspešnosti energetske učinkovitosti pri zniževanju stroškov energije, saj se s tem zmanjšuje tudi energetska odvisnost. Konec leta 2012 je začela veljati evropska direktiva o energetski učinkovitosti. V njej se od držav članic pričakuje obnova vsaj treh odstotkov površin stavb nacionalne vlade na leto od leta 2014 naprej in nakup stavb, storitev in izdelkov z visoko energetsko učinkovitostjo – in pri vsem tem bi moral biti, to bi moralo biti jasno, javni sektor za zgled.
Kakšen plus in več minusov
Kakšen zgled je naša država pri tem, je seveda drugo vprašanje; gotovo s kakšnim plusom in bistveno več minusi. Tako z ministrstva za infrastrukturo in prostor v nekaj dneh niso mogli odgovoriti, kako je s pripravo Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, ki bi ga morali pripraviti do 30. aprila letos. Naj ob tem spomnimo, da je EU že leta 2006 sprejela akcijski načrt za energetsko učinkovitost, a ga je zaradi visoko zastavljenih ciljev spremenila že leta 2011 z novim načrtom energetske učinkovitosti.
Energetska sanacija lahko dolgoročno zmanjša porabo energije, ima pa tudi druge dobrodejne vplive: zmanjšuje lahko celo sivo ekonomijo, sklepajo na Eko skladu. Raznovrstni, multiplikativni učinki, ki jih lahko obrodi vsesplošna akcija za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se je nenazadnje razumela tudi kot pomemben protikrizni ukrep, so številni. Tako na Eko skladu pritrjujejo, da lahko že celovito in optimalno prenovljene stavbe porabijo do 10-krat manj energije, seveda pa je za družbo najcenejša tista energija, ki je »sploh ne ustvarimo in tudi ne porabimo«. S sanacijo, učinkovito rabo energije in s tem povezano rabo obnovljivih virov se lahko zažene tudi druge pozitivne učinke: tako denimo občani zahtevajo od izvajalcev energetskih sanacij račune in s tem pripomorejo k zmanjšanju sive ekonomije, povečujejo se davčni prihodki, izboljšuje se lahko poslovanje podjetij in podjetnikov, odpirajo ali vsaj ohranjajo se lahko delovna mesta. Seveda pa so učinki lahko še bistveno širši – vplivajo na trajnostni razvoj gospodarstva, države in družbe.
A kakor rečeno, z ministrstva niso odgovorili niti na vprašanje, kako je z oblikovanjem akcijskega načrta, ki naj bi ga pripravili do konca aprila letos. Da ne omenjamo številnih pripomb, tudi tistih, da so zdaj trendovske energetske sanacije ponekod preveč hitre in cenene.
