Še tretjič proti posplošeni tržni vrednosti

Ljubljana – Posplošene tržne vrednosti nepremičnin ni mogoče uporabljati za davčno osnovo, je še tretjič sklenilo ustavno sodišče, tokrat zaradi davka na dobiček ob spremembi namembnosti zemljišč. Tega je 31. maja 2012 uvedel Zujf.

Ustavni sodniki so s soglasno odločbo, ki so jo objavili danes, razveljavili drugi in tretji odstavek 137. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, na kratko Zujf. Postopek za oceno ustavnosti so opravili na zahtevo upravnega sodišča.

Razveljavitev drugega odstavka so ustavni sodniki utemeljili: »Drugi odstavek 137. člena zakona za uravnoteženje javnih financ se razveljavi, kolikor določa za ugotovitev vrednosti zemljišča ob njegovi pridobitvi posplošeno tržno vrednost.« Upravno sodišče je zahtevalo tudi oceno prvega odstavka tega člena, a ta za ustavne sodnike ni bil sporen in so ga pustili v zakonu. Prvi odstavek namreč posplošene tržne vrednosti ne omenja, ampak pojasnjuje, kako nastane davčna osnova: to je »razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve«.

Po razveljavljenem drugem odstavku je za davčno osnovo štela bodisi posplošena tržna vrednost, kakršna je bila v registru nepremičnin pri geodetski upravi 1. junija 2012, bodisi vrednost iz listine o nakupu zemljišča, a le, če ta ni bila nižja od posplošene vrednosti, kot je določal razveljavljeni tretji odstavek.

Ustavno sodišče je že dvakrat presodilo, da glede na ustavo posplošene tržne vrednosti ni dopustno uporabljati za davčno osnovo: prvič, ko je marca 2014 razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, in drugič letos, ko je razveljavilo zakon o davku na premoženje večje vrednosti.

Ob najnovejši davčni odločbi so se ustavni sodniki sklicevali tudi na utemeljitev za razveljavitev zakona o davku na nepremičnine: zakonska ureditev modelov in metod vrednotenja nepremičnin ni zadostila zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni ustavni pravici do izjave in do pravnega sredstva. »Glede na navedeno je iz enakih razlogov v neskladju s 147. členom ustave tudi drugi odstavek 137. člena Zujfa, kolikor za ugotovitev vrednosti zemljišča določa posplošeno tržno vrednost nepremičnin,« so pojasnili ustavni sodniki.

Zakon za uravnoteženje javnih financ je 31. maja 2012, ko je začel veljati, uvedel novo dajatev – davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Z njim je tedanja vlada Janeza Janše merila na zemljišča, ki so bila ob prodaji malo vredne kmetijske ali slabše površine, potem pa jih je novim lastnikom uspelo hitro spremeniti v dragocena zazidljiva zemljišča.

Finančna uprava je za drugo polletje leta 2012 odmerila 216.764 evrov davka, za leto 620.981 evrov in za leto 2014 170.762 evrov. Dajatev za državni proračun torej ni bila velik vir dohodka.