Tiskane izdaje
Ljubljana – Delniški sporazum za gradnjo dveh cevi z zmogljivostjo 55 milijard kubičnih metrov plina v Baltiku so podpisali Gazprom, BASF, E.ON, ENGIE, OMW in Shell. V Gazpromu neuradno odgovarjajo, da jih ne skrbi, ker bodo imeli prevladujoč delež.
V novi projektni družbi New European Pipeline AG (Nov evropski plinovod) bo Gazprom imel 51-odstotni delež, E.ON, Shell, OMV and BASF oziroma njegov Wintershall bodo obvladovali po deset odstotkov družbe, ENGIE pa preostalih devet odstotkov. Prevladujoč delež Gazproma v plinovodnih projektih je že večkrat zmotil evropsko komisijo, saj je tako lastništvo plinovoda v rokah dobavitelja plina v nasprotju s tretjim energetskim svežnjem zakonodaje. Na tej točki je padel tudi projekt Južnega toka.
Ta projekt sicer ni popolnoma pokopan. V Gazpromu še vedno napovedujejo projekt Turškega toka, ki bi do polovice Črnega morja sledil trasi Južnega toka, balkanske države pa tudi na energetskih srečanjih ponavljajo, da je južni koridor pomemben za preskrbo tega dela Evrope. Iz Gazproma so že večkrat poudarili, da so pripravljeni plin pripeljati na meje EU, znotraj pa naj si plinovode gradijo države same. Dodatno dimenzijo tem napovedim daje izboljšanje odnosov z Iranom. Pomenljiva pa je neuradna informacija, da bi Plinovodi likvidirali družbo Južni tok Slovenija, vendar Gazprom, polovični lastnik, tega še ni pripravljen storiti.
Projekt zunaj notranjega trga
Na vprašanje, ali jih ne skrbi, da bodo težave tudi v tem novem projektu, iz Gazproma neuradno odgovarjajo, da pričakujejo, da bo evropska komisija projekt Severni tok 2 temeljito preverila v tretjem energetskem svežnju. Vendar bo Severni tok 2, tako kot Severni tok v celoti potekal pod morjem, poleg tega je povsem dobavni plinovod. »Ker tretji energetski sveženj pokriva le infrastrukturo notranjega evropskega trga, Severni tok po logiki stvari ne spada v obravnavo po tej zakonodaji. Prepričani smo, da bodo tudi drugi delničarji projekt tako argumentirali,« neuradno pravijo v Gazpromu.
Evropsko rusko prijateljstvo
V projektu Severni tok 2 je sicer predvidena gradnja dveh novih cevi plinovoda pod Baltikom s skupno zmogljivosto 55 milijard kubičnih metrov plina na leto, torej enako zmogljivostjo, kot jo ima Severni tok. »Dejstvo, da v projektu sodelujejo svetovni energetski velikani, je zagotovilo zanesljive dobave plina evropskim porabnikom,« je povedal Aleksej Miller, predsednik upravnega odbora Gazproma, na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku, kjer so podpisali delničarski sporazum za novo projektno družbo.
»Že več kot dvajset let BASF sodeluje pri gradnji plinovodov, ki zagotavljajo varno dobavo ruskega plina v Evropo. V razširitev Severnega toka bi radi prenesli svoje znanje in veselimo se sodelovanja z Gapromom in drugimi partnerji v tem pomembnem infrastrukturnem projektu,« je menil predsednik odbora izvršnih direktorjev BASF SE (severovzhod) Kurt Bock. »Z raširitvijo Severnega toka bomo še povečali varnost in zanesljivost dobav zemeljskega plina v Nemčijo in dolgoročno tudi v EU. Ta projekt bo še okrepil naše štiridesetletno uspešno partnerstvo z Gazpromom,« je dodal Klaus Schäfer, član upravnega odbora E.ON.
Krepitev vozlišča v Avstriji
»Kot ključen igralec na evropskem trgu zemeljskega plina je ENGIE vedno podpiral projekte nove plinovodne infrastrukture, ki omogočajo diverzifikacijo virov in varnost dobav na evropski trg. Plin bo ostal ključen vir energetske tranzicije Evrope,« je prepričan Pierre Chareyre, izvršni podpredsednik ENGIE. Rainer Seele, predsednik uprave OMV, je dodal, da bo Severni tok 2 neposredno povezal Rusijo z zahodno Evropo, kar pomeni najvišjo stopnjo varnosti za porabnike. »S temi dodatnimi zmogljivostmi bomo lahko še okrepili plinsko vozlišče v srednji Evropi,« je napovedal Seele. »Zemeljski plin bo ključna sestavina energetske mešanice v Evropi še dolgo. Novi projekti, kot je Severni tok 2 so nujni za pokrivanje potreb evropskih porabnikov, saj se proizvodnja plina v Evropi zmanjšuje,« pravi Ben van Beurden, glavni izvršni direktor koncerna Royal Dutch Shell.
