Skoraj stoodstotna poraba evropskega denarja

Za več kot dve milijardi evrov vredne infrastrukturne projekte je bilo na voljo 960 evropskih milijonov.

Objavljeno
23. december 2015 13.17
Predor Škofja loka
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana − V sedemletki 2007−2013 je Slovenija počrpala 98 odstotkov evropskih sredstev, namenjenih za infrastrukturne projekte. Z okrog 960 evropskimi milijoni so bili − ali pa še bodo v prihodnjih mesecih − zaključeni projekti v skupni vrednosti nad dvema milijardama evrov, se je na inventurni konferenci za novinarje pohvalil minister Peter Gašperšič.

Elektrifikacija in posodobitev enotirne železniške proge Pragersko−Hodoš bo dokončana februarja prihodnje leto, v končni fazi je po ministrovih navedbah integracija javnega potniškega prometa z enotno vozovnico na cilju poti, kljub nasprotovanju nekaterih lokalnih javnosti se zaključuje projekt GSM-R, ki je eden redkih s povečano vrednostjo, kar je posledica preteklih napak.

Skupaj je bilo posodobljenih 155 kilometrov železniških prog, 135.000 površinskih metrov (visokih) protihrupnih ograj ob avtocestah, številnih nivojskih in zunajnivojskih prehodov, ki so dejansko naložba v tire in ceste, 38 kilometrov kolesarskih povezav, poglobljen je vplovni kanal v Luko Koper, zgrajena so parkirišča za sistem parkiraj in vozi (P+R), zgrajenih je bilo sedem cestnih obvoznic − med njimi je bila največji zalogaj škofjeloška obvoznica. Minister različne objekte te dni pospešeno tudi uradno predaja prometu − v torek na primer ilirskobistriško obvoznico.

Na področju energetike je šlo za projekte energetske sanacije stavb, projekte učinkovite rabe energije in projekte s področja inovativnih ukrepov za lokalno energetsko preskrbo.

Aneksi bolj časovni kot finančni

Prav veliko aneksov v vseh teh projektih ni bilo, kar jih je bilo, pa so bili zaradi nepredvidenih del upravičeni, je pojasnil direktor infrastrukturne direkcije Damir Topolko. Povedno je, da so bili aneksi bolj časovni kot finančni, saj zadnji niso dosegli niti treh odstotkov vrednosti projektov. Pri vseh projektih po Topolkovih besedah ni prav veliko odprtih lastniških vprašanj in težav; tista, ki so, pa se bodo reševala v naslednji fazi.

Irena Zore Willenpart, ki na infrastrukturni direkciji bedi nad državnimi cestami, je poudarila, da so bili v zadnjih sedmih, osmih letih cestni projekti v skupni vrednosti 240 milijonov evrov pomembni za slovenska podjetja. Navsezadnje je bilo gradbenih del za 160 milijonov evrov, opravilo jih je 25 različnih izvajalcev in vsaj toliko podizvajalcev, le tri podjetja od vseh pa imajo svoje sedeže zunaj Slovenije. Poleg gradbenih podjetij je pri projektih sodelovalo še dvajset inženirskih podjetij.

Večina denarja za vzhod

Največ denarja, 51 odstotkov, je bilo, predvsem zaradi najdražjega projekta, poljanske škofjeloške obvoznice, vloženega v zahodnem delu države, 40 odstotkov v vzhodnem delu in devet odstotkov v Osrednji Sloveniji.

Prihodnost je manj bleščeča. Evropskega denarja bo manj, v evropski finančni perspektivi 2014−2020 okrog 700 milijonov evrov, napoveduje minister Peter Gašperšič, res pa bo vrednost naložb podobna, več kot dve milijardi. Za prometno infrastrukturo bo predvidoma šlo 470 milijonov evropskega denarja, za energetsko infrastrukturo (trajnostno rabo energije) pa 234 milijonov evrov.

Slovenski infrastrukturni sektor računa na denar iz kohezijskih skladov in projektov CEF. Iz zadnjih je že odobren denar za progo Poljčane−Slovenska Bistrica in tako imenovani izvlečni tir na progi Koper−Divača, ki naj bi bil nekakšen začetek nove proge, tako imenovanega drugega tira. Na drugi razpis CEF se bo Slovenija prijavila s progo Zidani Most−Celje, kjer je treba povečati nosilnost, pa tudi hitrost. Med železniškimi projekti, kjer se računa na kohezijska sredstva, je tu še Pragersko in drugi tir Šentilj−Maribor, na avtocestnem pa Draženci−Gruškovje in druga cev karavanškega avtocestnega predora.

Infrastrukturni cent še kar v igri

In razpadajoče državne ceste? Za te pa evropskega denarja ni in ga očitno ne bo − razen tistega v povezavi s tiri in križanji z njimi. Zato pa minister Peter Gašperšič intenzivno razmišlja o infrastrukturnem centu oziroma treh centih v prvem letu, šestih v drugem in devetih v naslednjih letih. Infrastrukturni pa zato, ker bo šel v vso prometno infrastrukturo, tako kot dajatev za uporabo cest, s katero država na leto zbere okrog 150 milijonov evrov in jih tudi deli med tiri in cestami.

Uvedba infrastrukturnega centa je vezana na nacionalni program gradnje infrastrukture, ki nastaja na podlagi julija letos sprejete strategije. Minister Gašperšič predvideva, da bo o programu vlada razpravljala februarja prihodnje leto, potem bi se razprava selila v državni zbor, do poletja, natančneje 1. junija, pa naj bi vse skupaj steklo. Šestletni plan del, s katerim bi izboljšali državne ceste, naj bi izvajali drsno, karkoli to že pomeni, do leta 2030. Denar naj ne bi šel samo za investicijsko vzdrževanje, temveč tudi za novogradnje.