Slabi obeti za tretjo razvojno os

Velenje – Državni prostorski načrt (DPN) za hitro cesto med Velenjem in Podlogom v Savinjski dolini bi vlada lahko sprejela čez dve leti. A to ne bo zadostovalo, če bo obveljalo, da Slovenija takšnega cestnega razvoja ne more plačati.

Velenjski župan Bojan Kontič se je pozno popoldan z župani, poslanci in gospodarstveniki območja Saša v Velenju želel o usodi hitre ceste med Spodnjo Savinjsko dolino, Velenjem, Koroško in mejo z Avstrijo pogovoriti z ministroma za infrastrukturo Petrom Gašperšičem in ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Ministra sta v ogenj poslala državna sekretarja Lidijo Stebernak in Klemna Grebenška.

Izkazalo se je, da pristojni po dveh letih dokončujejo usklajevanja za določitev trase od priključka Velenje jug do Podloga v Savinjski dolini, a težave bodo s financiranjem.

Za neobstoječo cesto politiki območja Saša in Koroške ugotavljajo, da zavira njihov razvoj, gospodarstvo na čelu z Gorenjem omenja možnost selitve iz Šaleške doline, investitorji pa se jim zaradi slabih cest izogibajo. Negotovost ni manjša, temveč večja.

Vsaj dve leti ne bo denarja

Kontič je omenil, da bo za del med Savinjsko dolino in Avstrijo, kjer je med Velenjem in Slovenj Gradcem že sprejet DPN, za izdelavo tehnične dokumentacije denar na voljo v novi koheziji do leta 2020. In Stebernakova je menila, da je Koroško treba povezati s Slovenijo zaradi ohranitve poseljenosti in razvoja. Njena sodelavka Lenča Humerca Šolar je dejala, da upajo na skorajšnje soglasje zavoda za varstvo naravne dediščine za sredinsko varianto Velenje–Podlog.

Toda Grebenšek je bil jasen: za to traso vsaj dve leti ne bo denarja, čeprav je Šaleško dolino treba povezati s hitro cesto, kasneje pa bi bilo cesto mogoče financirati pod pogojem, da bodo na njej pobirali cestnino. Kot je povedal, pa so za traso Velenje–Slovenj Gradec viri še bolj pičli.

Kaže, da ministrstvi na ta del tretje razvojne osi gledata vsako po svoje, direktor državne Družbe za razvoj infrastrukture Jurij Kač pa ima še več pomislekov. Po njegovem bo potreben ponoven razmislek, če Slovenija potrebuje vse načrtovane ceste in zlasti, če si jih lahko privošči v razmerah, ko zaradi pomanjkljivega vzdrževanja propadajo državne ceste in avtoceste. »Gospodarska aktivnost se je zmanjšala, razvojni načrti pa nimajo manjše dinamike,« je dejal Kač.