Del denarja za infrastrukturo mora Slovenija najti sama

Ljubljana -  Evropski projekti na prometnem in infrastrukturnem področju za ljudi in ne za stavbe ali avtomobile, so velikopotezni, evropskega denarja je veliko, bo pa morala Slovenija najti denar za sofinanciranje je gospodarstvenikom na srečanju v GZS dejala evropska komisarka Violeta Bulc. Evropska unija daje okvir, članice pa morajo prevzeti svojo
odgovornost.

V resorju komisarke Bulčeve je ključno infrastrukturno omrežje (in tam priložnosti za gradbince), digitalizacija prometne infrastrukture (kjer je v logistiki še veliko možnosti) ter okolju in ljudem prijazen promet. Pri razogljičitvi (dekarbonizaciji) – promet ustvari več kot tretjino izpustov CO2 – je po mnenju slovenske komisarke najpomembnejša elektrifikacija, kjer je Slovenija močna, zato upa, da bo to izkoristila. Možnosti je veliko, saj je EU relativno šibka (razvoj baterij, shranjevanja električne energije).

Multiplikativnost naložb je nedvoumna, velikost polmilijardnega enotnega evropskega trga tudi, morda je premalo v zavesti dejstvo, da če se ustavi promet, se ustavi vse drugo. Slovenija je v preteklosti veliko vložila v avtoceste, premalo pa v železnice in javni potniški promet. Izjemen strateški položaj pa ni večen - kar vedo tudi tekmeci, ki poznajo obvoze.
Prisotni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je dodal, da je Slovenija številne naložbe za ljudi in v sodelovanju z EU že naredila in bo v tej smeri nadaljevala v tekoči finančni perspektivi. Do konca desetletja je minister napovedal za 2,1 milijarde evrov naložb samo na železniškem omrežju, od tega 700 milijonov evrov iz evropskih skladov, ostalo pa iz javno-zasebnih partnerstev, s posojili in lastnimi sredstvi. Ob naložbah pa ne bi smeli več - in menda ne bomo - pozabljati na vzdrževanje obstoječe infrastrukture.

V odgovorih na vprašanja udeležencev je Violeta Bulc povedala, da se za naložbe v EU letno potrebuje od 70 do 90 milijard evrov in do 2030 kar 1.300 milijard evrov, zato vsi iščejo denar. Po količini zasebnih naložb je Slovenija zadnja v EU, šibka točka pa je izvajanje projektov v skladu s plani. Slovensko znanje ni povezano in je zato premalo izkoriščeno. Ponovna vključitev X. koridorja - na katerem je na primer Adria Kombi zgradila vozlišče v Ljubljani, sedaj pa ukinjajo vlake proti Turčiji, Grčiji, Romuniji – med prednostne projekte TEN-T vsaj do 2023 ni možna. Izpadel je, ker v EU očitno ni bilo soglasja držav, da je nujen. Če bi projekt sedaj na novo odpirali za X. koridor, bi se takoj odprli še druge povezave. Bi se ga pa dalo vključiti pri predvidenih podaljških oziroma omrežju za Zahodni Balkan, je povedala Bulčeva. Članice EU so pogosto še precej zaščitniške – cestni prevozniki se srečujejo s kupom težav. A kabotažo - prevozu blaga med tretjimi
državami, ko pelje prevoznik tovor iz Slovenije v Skandinavijo, po poti nazaj pa zato, da ne bi peljal prazen, prepelje tovor z Danske v Nemčijo in iz Nemčije v Avstrijo, na primer – si države predstavljajo precej različno, Bulčeva sprememb ne more obljubiti.Evropska komisija preučuje skladnost francoske in belgijske uredbe o obveznem počitku voznikov čez konec tedna v hotelih (in ne v tovornjakih) z evropskimi predpisi. Vsekakor bi morali v takih primerih zagotoviti varovanje tovornjakov in blaga na njih.Postopek je sprožen tudi proti Nemčiji, ki je uvedla ekstremno absurdno (visoko) minimalno tarifo za plačevanje voznikov, kar v mednarodnem prometu ne bi smelo veljati. S plačilno nedisciplino se v komisiji ne
ukvarjajo, je pa za prevoznike očitno to problem, saj je sodna izterjava tako draga, da se preprosto ne splača. V Italiji so kazni tudi za minimalne prekrške rigorozne – tovornjak lahko za tri mesece odtujijo. Vendar pa cestno omrežje po besedah Violete Bulc v EU trenutno ni  prednostno, to je pač železnica. S cestnim prometom naj bi se v komisiji več ukvarjali prihodnje leto, poziv bo pa objavljen v kratkem. Komisarka je omenila tudi enotno cestninjenje v EU po prevoženem kilometru, kjer naj bi operaterji zaračunavali cestnino podobno kot operaterji mobilne telefonije gostovanja v tujini.

V krškem Tipsu izdelujejo letališka električna vozila, a letališča marsikje pri nabavi ne spoštujejo zahtevnih standardov, ter kupujejo cenejša. Kjer pa jih (v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji, na primer) pa Tips praktično nima konkurence. Komisarka Violeta Bulc je priznala, da v tem primeru težko pomaga, pravi naslov so pač inšpekcije, evropske ali nacionalne.