Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je julija štiri ure ostala povsem brez dobave plina iz Avstrije v Ceršaku, še precej več časa je prek te točke dobivala 15 odstotkov dobav. Tega uporabniki plina niso čutili, odprlo pa je vprašanje o zanesljivosti preskrbe po zahtevah evropske komisije.
Prekinitev dobave plina pri Ceršaku je bila posledica vzdrževalnih del na avstrijskem omrežju, ki jih je avstrijski sistemski operater napovedal pravočasno, vsaj dva meseca prej. Pokazalo pa se je, da mora Slovenija za dosego kriterija N-1, ki ga zahteva komisija, zagotoviti vsaj enako zmogljivost iz drugih virov, tega pa še ne dosega. »Smo sicer skoraj na 99 odstotkih. To kaže, da Evropa vztraja pri posodobitvi in povezavi omrežij, pa tudi uvedbi možnosti protitoka na vseh točkah,« pravi glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.
V Slovenijo ves plin priteče iz Ceršaka, iz Italije pa nič. Celo v Italijo trgovci prodajajo plin, ki pride iz Avstrije, načrpajo pa ga v Rusiji. »Ni tako kot včasih, ko smo imeli v sistemu 40 odstotkov alžirskega plina, ki je pritekal iz Italije, in 60 odstotkov ruskega plina, ki je tekel iz Avstrije. Danes imamo integralni trg, plin lahko pogodbeno teče od kjer koli in kamor koli, le da so na voljo plinovodi. Včasih je na točki blizu Ljubljane plin dejansko miroval, danes je ta točka na italijanski meji,« pravi Eberlinc.
»Pogodbeno smo zavezani, da Palomi ali Salonitu dovajamo plin z ustreznim tlakom, razen v izrednih razmerah. Napovedana vzdrževalna dela pa to niso,« pojasnjuje Eberlinc. Zato dodatne stroške sistema zaradi ustavitve pretoka plina iz Avstrije nosi operater. »Nam so se povečali stroški delovanja kompresorske postaje v Ajdovščini, saj za potiskanje plina porablja energijo iz plinske turbine,« dodaja Eberlinc.
Italijanski plin je dražji, sicer bi trgovci kupovali prenosne zmogljivosti, da bi ga prodajali drugod. »Višji strošek dobave plina je v celoti tveganje dobavitelja, če ni v pogodbi o dobavi plina določeno drugače. Iz Avstrije je sicer ves čas tekel plin naokrog, po vsej Avstriji, nato pa je iz Gorice prišel v Slovenijo. Avstrijski operater je bil namreč dolžan zagotoviti dodatno pot. Kupci plina v Sloveniji pa, kolikor vem, višjih stroškov tega prenosa niso čutili,« je povedal direktor Plinovodov.
Zanesljivost z Madžarsko
Za dosego kriterija N-1 v Plinovodih načrtujejo plinovodno povezavo z Madžarsko. To pomeni devet kilometrov 500-milimetrskih cevi do Lendave in še 15 ali 20 kilometrov 250-milimetrskih cevi do meje z Madžarsko. »Zakaj bi gradili nekaj velikega, če bi bile zmogljivosti potem slabo izkoriščene? Je pa to diverzifikacija virov, saj ima Madžarska tudi skladišča plina. Poleg tega bi soseda rada imela dostop do italijanskega omrežja, zanimiva jim je tudi povezava do Krka, pa tudi povezava z Avstrijo po novi poti, saj imajo na neposredni povezavi južno od Dunaja ozko grlo,« napoveduje Eberlinc in dodaja, da bi povezavo po potrebi lahko okrepili. »Pri Južnem toku smo govorili o prenosu 32 milijard kubičnih metrov plina na leto, tu govorimo o največ milijardi kubičnih metrov,« je jasen.
Drug projekt je plinovod med Ajdovščino in Lucijo. Kot pravi Eberlinc, so za ta plinovod, ki ima lahko tudi novi povezavi v Italijo in na Hrvaško, izrazile interes vse občine na trasi. Plinovodni sistem imajo za zdaj le v Kopru, kjer pa v sistem dajejo utekočinjen zemeljski plin. Zemeljski plin iz omrežja je za 30 odstotkov cenejši od tega.
Poraba raste povsod
Lani smo v Sloveniji povečali porabo plina za več kot osem odstotkov. Najnižja poraba je bila leta 2014, ko smo v državi porabili 760 milijonov kubičnih metrov. Lani se je poraba povečala na več kot 840 milijonov, letos v prvem polletju pa je poraba spet za tri odstotke višja kot v enakem obdobju lani. »Poraba plina raste. V javnosti pa se pojavljajo povsem drugačne informacije,« pravi Eberlinc.
Tudi v Evropi naj bi se poraba plina po analizah do leta 2021 vsako leto povečala za 1,5 odstotka, lani se je denimo povečala za 3,4 odstotka. »Mogoče je to posledica sprememb v sistemih, plin postaja podpora obnovljivim virom energije. Nove analize kažejo, da je zdaj najceneje zgraditi plinsko elektrarno, cena elektrike iz nje pa bi bila 55 evrov za megavatno uro. To se seveda ne splača, kar izčrpava velike sisteme. Rastejo mali sistemi, ki živijo zlasti od subvencij. Nekoč se bo to prelomilo, realno pa ima plin lepo prihodnost,« meni Eberlinc.
Terminal na Krku in interesi
Načrte za plinovodno povezavo do Krka pa opuščajo. »Kar zdaj tam načrtujejo, je malo manj od hrvaške porabe oziroma dve milijardi kubičnih metrov na leto. V takih razmerah ta plin sploh ne bi dosegel slovenske meje, zato je vredno razmisliti, ali je terminal na Krku dejansko projekt v skupnem evropskem interesu. Če je namenjen le Hrvatom, to ni skupni interes,« pravi Eberlinc in dodaja, da so na to opozorili tudi komisijo. Iz Gazproma so medtem sporočili, da so za plinovod Turški tok že dobili prva dovoljenja. »To so vse geostrateške odločitve. Ta regija pa nima take teže kot Nemčija,« o povezavah na ta plinovod pravi Eberlinc.
