Tiskane izdaje
Ljubljana - Danijel Levičar, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo, je v Dubrovniku v imenu Slovenije podpisal Memorandum o soglasju o skupnem pristopu k širitvi virov zemeljskega plina in izzivom, povezanim z zanesljivostjo dobave v okviru pobude za Povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope s plinovodi (CESEC).
Tesno povezan energetski trg EU, na katerem se energija prosto pretaka čez meje in nobena država članica ne ostane izolirana od evropskih energetskih omrežij, je predpogoj za vzpostavitev trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. »Taka energetska unija bo vsem državljanom in podjetjem v EU zagotavljala zanesljivo, cenovno dostopno in trajnostno energijo. 15 držav EU in Energetske skupnosti v srednji in jugovzhodni Evropi se je odločilo s sodelovanjem pospešiti gradnjo manjkajočih infrastrukturnih povezav in se skupaj lotiti preostalih tehničnih in regulativnih vprašanj, ki ovirajo zanesljivo oskrbo z energijo in zavirajo razvoj popolnoma integriranega ter konkurenčnega energetskega trga v regiji,« je ob tem sporočila Evropska komisija.
Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič, je dejal, da je ta regija nadvse pomembna za Evropo, predvsem če govorimo o zanesljivosti oskrbe z energijo. »Izboljšanje infrastrukture z realističnimi in izvedljivimi projekti je nujno za diverzifikacijo energetskih virov in krepitev odpornosti regije do težav z oskrbo. V tem pogledu je sodelovanje med državami v regiji ključno.Tako jaz sam kot tudi celotna Komisija podpirava ta proces, zlasti v okviru evropske strategije o energetski uniji,« je dejal Šefčovič, ki je tako držo napovedal že včeraj, na četrti Acerjevi letni konferenci v Sloveniji.
Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je dodal, da je regionalno sodelovanje eden od temeljev prizadevanj za boljšo integracijo energetskih trgov. Učinkovito sodelovanje med državami srednje in jugovzhodne Evrope je zato ključno za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo in dostopnih cen za potrošnike v regiji. Čeprav ima vsaka država specifične težave z energijo, lahko s sodelovanjem dosežejo cenejše in učinkovitejše rešitve.
Veliko projektov, tudi v Sloveniji
Skupna prizadevanja na podlagi pobude Evropske komisije za povezovanje plinskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi (CESEC) se bodo osredotočala ne le na gradnjo novih plinovodov, ampak tudi na čim boljše izkoriščanje obstoječe infrastrukture, na primer z možnostjo povratnega toka. V akcijskem načrtu, ki je priložen Memorandumu, so kot najpomembnejše prednostne naloge opredeljeni številni infrastrukturni projekti, kot so čezjadranski plinovod, terminal za utekočinjen zemeljski plin na Hrvaškem in sistem za odvod plina, okrepitev sistema v Bolgariji in Romuniji, povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo ter Srbijo in Bolgarijo (med projekti so tudi povezovalni plinovod med Slovenijo in Madžarsko, dvosmerni plinovod med Slovenijo in Hrvaško, ter plinovod, po katerem bi plin tekel iz Slovenije v Avstrijo). Končni cilj je, da bi imela vsaka država članica v regiji dostop do vsaj treh različnih virov plina.
Na splošno bi morali infrastrukturne projekte financirati udeleženci na trgu, vendar bodo države CESEC razmislile tudi o sodelovanju Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), kadar bi se to izkazalo kot potrebno za njihovo pravočasno dokončanje. Nosilce projektov se tudi spodbuja, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja novi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI).
Memorandum o soglasju in povezani akcijski načrt sta podpisala podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič in evropski komisar Miguel Arias Cañete ter ministri za energijo in njihovi predstavniki iz Avstrije, Bolgarije, s Hrvaške, iz Grčije, z Madžarske, iz Italije, Romunije, s Slovaške, iz Slovenije, Albanije, Makedonije, Srbije in Ukrajine (Bosna in Hercegovina ter Moldavija ju bosta podpisali pozneje).
Prevelika odvisnost od Rusije
Večina srednje- in jugovzhodnoevropskih držav nima dostopa do raznovrstne oskrbe s plinom. Tak položaj je nastal predvsem zaradi manjkajočih infrastrukturnih povezav do alternativnih virov plina ali dolgoročnih pogodb z enim samim dobaviteljem. Poleg tega sta za energetske trge v regiji značilna tudi pomanjkanje konkurence in neučinkovita uporaba povezovalnih plinovodov. Evropska komisija je regionalno povezovanje v okviru pobude CESEC ustanovila v odziv na rusko odpoved projekta Južni tok.
Slovenija ima z obstoječo infrastrukturo možnost dostopa do šestih virov zemeljskega plina, je pa bila v skupino vabljena kot sodelujoča na projektu Južni tok (podobno tudi Avstrija in Italija). Memorandum o soglasju je politični dokument, ki države v regiji spodbuja k čimprejšnji uresničitvi prepoznanih prednostnih plinskih projektov. Sloveniji ob tem memorandum ne prinaša novih obveznosti, memorandum tudi nima pravnih posledic.
Pristop Slovenije k podpisu memoranduma, tako vlada, pomeni politično podporo ciljem, ki so si jih Evropska komisija in države jugovzhodne in vzhodne Evrope zadale na področju plinske oskrbe. Komisija bo, tako je vsaj bilo slišati na četrti letni konferenci Acerja, podprla zlasti čezmejne plinske povezave, tako tudi južni plinski koridor, ob tem pa pripravila strategijo za utekočinjen zemeljski plin, pri čemer močno računa na Grčijo in tudi Hrvaško.
Južni tok odpovedan
Včeraj je sicer Gazpromova družba South Stream Transport sporočila družbi Saipem, da prekinja pogodbo o gradnji prve cevi črnomorskega dela Južnega toka, ki so jo sklenili lani. Ta odločitev je posledica dejstva, da družbi nista mogli skleniti dogovora o delih in komercialnih zadevah, povezanih s projektom Turški tok. Ta ima, kot smo že poročali, isto vstopno točko v Črno morje kot odpovedani Južni tok, deli si tudi del podmorske trase. Z Gazproma sicer sporočajo, da druga dela v projektu Turškega toka napredujejo, v bližnji prihodnosti bo South Stream Transport vstopil v nova pogajanja z mogočimi ponudniki gradnje prve cevi Turškega toka.
