Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je v analizi Svetovnega energetskega sveta pridobila eno mesto in se med analiziranimi 125 državami z oceno AAB uvrstila na dvanajsto mesto. Največja ovira sta okoljska zakonodjaa in izdajanje dovoljenj za gradnjo, več pa bi morali vlagati tudi v obnovo stavb.
Svetovni energetski svet (WEC) v analizi Svetovne energetske trileme že nekaj let ocenjuje energetiko in energetsko politiko držav po svetu, analiza pa temelji na treh ključnih merilih: energetski varnosti, pravičnosti oziroma dostopnosti v energetiki in pri okoljski stabilnosti. Slovenija je bila na 12. mesto uvrščena že leta 2014, lani je zdrsnila na 13. mesto. Najboljšo oceno je dobila za energetsko varnost, letos za Dansko drugo najboljšo med vsemi državami (lani in predlani je bila tretja). Slabše se je izkazala v pravičnosti, saj je zasedla 25. mesto (lani 26., predlani 23. mesto), najslabše pa v prijaznosti energetike do okolja, saj je na 44. mestu (lani 47., predlani 50. mesto).
Slovenska energetika še ni prijazna do okolja. Foto: Dragica Jaksetič/Delo
Trend v odnosu energetike do okolja je sicer dober. Energetski zakon po podatkih WEC stimulira naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Energetski koncept, ki bo določil okoljske cilje, je še v javni razpravi. Slovenija bo za boljšo oceno v skrbi za okolje morala zagotoviti dodaten denar za naložbe v učinkovito rabo energije, predvsem v stavbah. Med ukrepi WEC našteva izolacijo stavb, zamenjavo oken in starih ogrevalnih sistemov. Napolniti bo treba tudi podporne sheme za rabo obnovljivih virov energije v stavbah.
Zakonodaja in umeščanje
Kljub temu je ocena slovenske energetske varnosti zelo dobra. Iz Elesa so opozorili, da so k dobri oceni pri zagotavljanju varnosti energetske oskrbe veliko pripomogli tudi njihovi projekti, tak je projekt daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo ugodno vplival na regionalni energetski trg, in projekt Sincro.grid s področja pametnih omrežij. Priznava ju tudi WEC. Ravno tako je dobro ocenjen projekt plinovodne povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki jo načrtujejo Plinovodi.
Eles gradi povezave s sosedami in vlaga v pametna omrežja. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Na prvih treh mestih po vseh merilih WEC so Danska, Švica in Švedska; do desetega mesta sledijo še Nizozemska, Nemčija, Francija, Norveška, Finska, Nova Zelandija in Avstrija. Slovenija se je v analizi uvrstila za Veliko Britanijo in pred Španijo. Med prvimi desetimi in tudi med prvimi dvajsetimi državami so vse evropske, med katere so se vmešale le Nova Zelandija in ZDA. Luksemburg je najboljši v oceni o dostopnosti energije za vse (tako po ceni kot infrastrukturi), Filipini pa so najboljši po merilu prijaznosti energetike do okolja, saj večino elektrike na vulkanskih otokih proizvedejo iz geotermalne energije.
Še presežek kuponov
V Evropski uniji se je lani prvič začel zmanjševati presežek emisijskih kuponov, kljub temu pa po opozorilu Evropske okoljske agencije ostaja še zelo velik, presežnih kuponov je namreč dovolj za pokritje celoletnih emisij vseh naprav, ki so vključene v trgovanje z njimi oziroma 2,1 milijarde ton ogljikovega dioksida. Evropska komisija je lani namreč odložila avkcijo tristo milijonov emisijskih kuponov za prav toliko ton ogljikovega dioksida.
Emisije se kljub temu znižujejo, lani za 0,7 odstotka v primerjavi z letom 2014. Skupaj so se emisije naprav, vključenih v trgovanje, med letoma 2005 in 2015 znižale za 24 odstotkov in so pod ravnijo emisij, predvidenih za leto 2020. Največ je k temu pripomogla zamenjava goriv, predvsem premoga, za druga goriva v energetiki. V industriji se emisije tudi znižujejo, vendar precej manj. V prihodnje bodo države emisije po napovedih zmanjševale počasneje. Kar 13 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, napoveduje rast emisij v sistemu trgovanja do leta 2030.
