Sodelovanje vseh v krogotoku ravnanja z embalažo

Sodobne tehnologije so že pred leti prodrle v izdelavo embalaže, bodisi plastične, kartonske ali steklene, in tudi v dejavnost ravnanja z odpadno embalažo. Embalaža je velikega pomena za embaliranje in transport blaga, zato je njena pravilna izbira zelo pomembna, pri hrani pa mora zagotavljati higiensko neoporečnost.

Pri izboru embalaže je treba biti pozoren na to, kakšne izdelke bomo embalirali, da je izdelana po meri in z natančno določenim namenom, mora pa biti tudi cenovno ugodna. Embalaža mora zagotoviti zaščito izdelka pri rokovanju in transportu od proizvajalca do končnega potrošnika in omogočiti prepoznavnost izdelka in proizvajalca. Pri živilih je pomembno, da embalaža zagotovi higiensko neoporečnost, kar pogosto pomeni, da mora biti izdelana v skladu s standardom HACCP.

Poleg tega mora embalaža vsebovati podatke o razporeditvi in številu izdelkov v njej in ne nazadnje pomagati pri prodaji izdelka. Lepše stvari se prodajajo bolje, zato je primerno, da so izdelki v ustrezno oblikovani in kakovostni embalaži. Prijeten videz embalaže in pravilna zaščita bosta povečala prodajo izdelkov.

Tehnologija IML za etiketiranje embalaže

V Sloveniji imamo kar dobro razvito proizvodnjo embalaže. Družba Duropack Logatec je velik proizvajalec navadne in večslojne valovite kartonske embalaže. Duropack je od 1. junija v lasti skupine DS Smith. Podjetje Valkarton Rakek je specializirano za proizvodnjo primarne offset potiskane embalaže iz kartona ter kaširane embalaže. Gre za kakovostne in ekološko neoporečne izdelke. Na Rakeku izdelajo približno 5800 ton standardne in kaširane embalaže na leto. Tudi Valkarton Rakek je od 1. junija postal član skupine DS Smith.

Čedalje bolj je v uporabi tudi plastična embalaža, ki je posebno pogosta pri shranjevanju živilskih izdelkov. Pri izdelavi takšne embalaže je treba upoštevati evropske in slovenske uredbe, ki vsebujejo podatke iz evropskega standarda za embalaže in odpadno embalažo EN 13427. Za zadovoljitev zahtev tega standarda je bilo treba stare tehnologije izdelave plastične embalaža zamenjati z novimi, med katere sodi tudi tehnologije IML (In Mould Labelling), ki se uporablja pri etiketiranju tenkostenske embalaže znotraj orodja. Z njo se predizdelane polipropilenske etikete s pomočjo robota vstavijo neposredno v orodje med samim procesom brizganja. S tehnologijo IML so se izognili neposrednemu tisku na embalažo in eksternemu etiketiranju, pri katerem je barva lahko prišla v stik z živili.

Tehnologija IML, ki je najnaprednejša in najčistejša tehnologija za proizvodnjo embalaže iz polipropilena, omogoča popolnoma avtomatizirano oziroma robotizirano proizvodnjo tenkostenske embalaže, ki je visoke kakovosti. Poleg tega je takšna embalaža prijazna do okolja, saj ne potrebuje tiskarskih barv, čistil, razredčil in drugih sestavin, ki so škodljivi za okolje. Z njeno uporabo se za 30 odstotkov zmanjša količina odpadne embalaže.

Avtomatizacija in senzorska obdelava odpadne embalaže

Tako kot je pomembna izdelava sodobne embalaže, so pomembne tudi tehnologije ravnanja z odpadno embalažo. Trendi pri zadnjih se, tako kot v večini panog, usmerjajo v avtomatizacijo in senzorsko tehnologijo, kot njene nadgradnje. Senzorska tehnologija razvrščanja odpadne embalaže je po Evropi že precej razširjena. V Sloveniji je uvajanje takšne tehnologije v povojih, nekateri obrati jo že uvajajo, a v omejenem obsegu. Po ocenah znaša spodnja meja za zagon takšnega obrata približno 50.000 ton sortirane odpadne plastične in kovinske embalaže. Če želimo v Sloveniji uvajati izboljšano tehnologijo pri ravnanju z odpadno embalažo, bo potrebno tesno sodelovanje vseh v krogotoku ravnanja z odpadno embalažo, predvsem družb za ravnanje z odpadno embalažo.

V Unirecu, družbi za ravnanje z odpadno embalažo, za to, da zagotavljajo učinkovite in celovite rešitve za svoje zavezance, vseskozi skrbno načrtujejo stroške, hkrati pa upoštevajo vse vključene v krog ravnanja z odpadki. Pri tem upoštevajo tudi več drugih dejavnikov in tehnologija je vsekakor eden med njimi. »Partnerje izbiramo premišljeno tudi glede tehnologije ravnanja z odpadki. Primer, ki mu je bilo treba zaradi namena in vrste panoge nameniti še posebno pozornost, je sodelovanje s partnerji v projektu Plastenka za plastenko, v katerem zagotavljamo predelavo slovenskih odpadnih plastenk PET za izdelavo novih plastenk. Ker gre za projekt zapiranja snovnih tokov na področju prehrambne industrije, so zahteve tudi po ustrezni tehnologiji še toliko strožje,« pojasnjuje direktorica Unireca Katja Slokan.

Da so lahko zagotovili zaprti snovni krog plastenk PET, so se povezali s predelovalnim obratom v tujini, ki omogoča predelavo večjega obsega naročil, hkrati pa tako njihova tehnologija kot celoten postopek ustrezata strogim kriterijem za proizvodnjo recikliranih materialov za proizvodnjo novih plastenk PET. Obrata, ki bi lahko zagotovil povsem enako predelavo pod enakimi pogoji, v Sloveniji ni. Po Unirecovih zelo grobih ocenah bi morali za zagon takšnega obrata v Sloveniji zbrati vsaj 6000 ton odpadne plastične embalaže PET.