Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilstva in ugotovilo, da so bila s pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani kršena določila zakona o javnem naročanju. Gre za primer, ko je Družba za avtoceste (Dars) podaljšala rok veljavnosti pogodbe za dobavo posipne soli brez novega javnega naročila. Dars ne bi smel spremeniti te bistvene sestavine pogodbe in jo podaljšati brez novega javnega naročila.
Po mnenju vrhovnega sodišča je očitek tožilstva o kršitvi načel transparentnosti, enakopravnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki utemeljen. Vrhovno sodišče je 16. januarja letos zavzelo stališče, po katerem spremembe pogodbe brez oddaje javnega naročila ni dopustno uporabiti v primeru spremembe bistvene sestavine pogodbe, med katere se uvršča tudi rok veljavnosti pogodbe.
Sodba je, kot poudarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu, zelo pomembna, saj sledi praksi Sodišča EU in daje jasno sporočilo vsem naročnikom, na strani katerih so navadno osebe javnega sektorja, da ob sklenitvi pogodb o izvedbi javnega naročila izpolnjujejo osnovna načela javnega naročanja, tudi v primeru spremembe časovnih pogojev izvedbe javnega naročila. Odločitev sodišča odpravlja nepravilno prakso naročnikov pri veriženju aneksov k veljavni pogodbi o javnem naročilu v primeru, ko sta stranki sicer (lahko) soglasni o spremembah roka za njeno izvedbo. Pri tem zadostuje že objektivna možnost prikrajšanja drugih ponudnikov in ne šele dejansko nastala škoda.
Saga še iz leta 2011
Dars je po izvedenem odprtem postopku javnega naročila konec septembra 2011 z družbo MA.CO.T. sklenil dveletno pogodbo za dobavo posipne soli v vrednosti 2,3 milijona evrov (brez DDV). Ker je bila po preteku pogodba o javnem naročilu izkoriščena 60-odstotno, je uprava Darsa (takrat je bil predsednik uprave Matjaž Knez in član uprave Franc Skok) aprila 2013 sklenila aneks za preostanek sredstev v višini 902.000 evrov (brez DDV) in veljavnost pogodbe podaljšala za eno leto, to je do 27. septembra 2014. Državna revizijska komisija je nato aprila 2015 proti Darsu in odgovornima osebama, Matjažu Knezu in Francu Skoku, vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška, potem pa je ljubljansko okrajno sodišče marca 2017 postopek ustavilo in s stroški postopka obremenilo proračun.
Sodba je, kot poudarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu, zelo pomembna. Foto: Leon Vidic/Delo
Državna revizijska komisija je zoper to odločitev vložila pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Ljubljani aprila 2017 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je menilo, da se s časovnim aneksom ni poseglo v novo dobavo soli ali v pogodbeno dogovorjeno ceno. Njegovo sklenitev je ocenilo za posledico nepredvidenih vremenskih razmer, zato ni šlo za neupoštevanje zakonskih določb in ustvarjanje monopolnega položaja ponudnika.
Daljši rok dobave
Zoper pravnomočno sodbo je nato vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila brez oddaje le-tega, in kot so sporočili včeraj, je bilo pri tem tudi uspešno. Vrhovno sodišče je pritrdilo vrhovnemu državnemu tožilcu, da je Dars v postopku oddaje javnega naročila izhajal iz fiksnega 24-mesečnega časovnega okvira, v katerem bo potreboval okvirno količino soli in je bila takšna pogajalska zahteva naročnika znana vsem ponudnikom.
To pomeni, da si je z določitvijo novega, 36-mesečnega pogodbenega roka ponudnik dejansko izpogajal daljši rok dobave (okvirne) količine blaga. Na datum sklenitve časovnega aneksa opozarja tudi vrhovno sodišče, saj se je aprila zimska sezona že končevala in je imel Dars slabega pol leta časa do izteka pogodbe, da bi lahko izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, a se zanj ni odločil. Po njihovem mnenju je zato očitek vrhovnega državnega tožilca o kršitvi načel transparentnosti, enakopravnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki utemeljen. Spomnimo, da so v vmesnem času nadzorniki Darsa 13. januarja 2016 že razrešili Matjaža Kneza in Franca Skoka.
