Strategij ne bi smeli pripravljati in sprejemati v tajnosti

Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je vladi poslalo izhodišča za resolucijo o nacionalnem razvoju prometa, ta pa se je z njimi seznanila. Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da ministrstvo krši Aarhuško konvencijo, javnost bi morala biti vključena že v pripravo izhodišč.

Zaplet je povsem slovenski, evropska komisija je uvedla postopek, ker Slovenija zamuja, ministrstvo pa je zato nekoliko pozabilo na zahteve za udeležbo javnosti v postopkih. »Če bodo izhodišča potrjena, kakršna koli javna obravnava ni več mogoča. Obljubili so nam, da bomo izhodišča dobili, vendar so jih skrivali, zdaj pa očitno tudi obravnavali na vladi,« pravijo v nevladnih organizacijah, združenih v Plan B za Slovenijo in Mrežo za prostor.

»Vlada se je na seji 24. julija seznanila le z izhodišči za pripravo predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji in načrtom aktivnosti za njeno dokončanje. Če smo hoteli pripraviti objektiven program razvoja prometa in zadostiti zahtevam EU, smo morali vsebino resolucije pripraviti na podlagi nacionalnega prometnega modela in izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Minister za infrastrukturo in prostor je aprila 2013 imenoval delovno skupino za pripravo Resolucije o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v Sloveniji do leta 2020 z vizijo do 2030. Zaradi postopkov evropske komisije se je vlada predhodno na seji seznanila le z izhodišči in ne z dokumentom, ki bo celovito pripravljen septembra in takrat tudi po ustaljenih postopkih dan v javno razpravo,« odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Nevladne organizacije se v vsebino izhodišč za resolucijo še niso spuščale, celovit odziv nanje še pripravljajo. Kljub vsemu so izhodišča izrazito okoljevarstveno obarvana. Če ne bi v Sloveniji na področju prometa naredili nič, zgolj vzdrževali sedanjo infrastrukturo, bi po izhodiščih promet z osebnimi vozili naraščal, javni potniški promet pa upadal, povečeval bi se cestni tovorni promet na račun železniškega, na cestah bi se srečevali z nenehnimi zastoji, predvsem na vpadnicah v glavno mesto, ubadali bi se z velikim pomanjkanjem parkirišč za tovornjake, na železnicah ne bi dosegli standardov za jedrno omrežje TEN-T do leta 2030, kot zahteva uredba EU, onemogočili bi razvoj koprskega pristanišča zaradi pomanjkanja železniških zmogljivosti, prometna varnost na vseh področjih prometa bi se poslabšala, povečali bi se negativni vplivi prometa na okolje čez okvire, sprejete na ravni EU in Slovenije (onesnaževanje zunanjega zraka, toplogredni plin CO2, hrup in drugo), kakovost življenja v mestih in na podeželju pa bi se poslabšala.

Na železnico in brez nafte

Zato bi bilo bolje upoštevati belo knjigo komisije in roke programov razvoja železniške infrastrukture, po katerih bi Slovenija morala posodobiti železnice na dveh koridorjih (od Sežane oziroma Kopra do meje z Madžarsko in do meje z Avstrijo), s hitro železnico bi moralo biti povezano tudi brniško letališče. Do leta 2030 bi morali prepoloviti uporabo avtomobilov na nafto v mestnem prometu in vzpostaviti logistiko brez izpustov ogljikovega dioksida, 30 odstotkov cestnega tovornega prometa (poti, daljše od 300 kilometrov) bi moralo preiti na železnico ali ladje, vzpostaviti pa bi morali v celoti funkcionalno in multimodalno »osrednje omrežje« TEN-T (dva železniška koridorja v Sloveniji, letališče in pristanišče) na ravni EU in potrojiti dolžine obstoječega železniškega omrežja za velike hitrosti.

Do leta 2050 so zahteve še strožje, v mestih avti na naftne derivate sploh ne bodo več dobrodošli, vsaj polovica dolgih poti tovornjakov pa bi bila zamenjana z vlaki in ladjami. Mestni promet bo temeljil na javnem potniškem prometu s povečanjem kakovosti storitev ter spodbujanjem hoje in kolesarjenja. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je sicer rok za oddajo ponudb na razpis za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji spet preložilo, zdaj na 18. avgust.